Deficitarni poklici, ki so iskani, a ljudje ne dobijo službe

Ta vikend sva se dobila s kolegom, ki je zadnjega pol leta brezposeln. Ima srednjesolko izobrazbo, nekaj programerskih in webdesign izkusenj in softskillsov, a clovek ne najde sluzbe. Omenja, da ceprav ima poklic, ki se ga zelo isce, podjetja stalno zahtevajo vec znanja in advanced skills. On pa je eden izmed tistih, ki imajo zeljo do ucenja, raziskovanja, le da hoce mentorja. Po drugi strani jaz nimam ne izkusenj, razn tega kar se trenutno ucimo na faksu, nobenih softskillsov, le to prednost, da studiram. Tako da kot student bi verjetno dobil moznost studentskega dela v enem podjetju, kjer bi imeli veliko vecjo korist, ce bi zaposlili njega in mu dali moznost, da se izkaze. Mislim, da je ogromno taksnih ljudi na borzi, ki bi jim premik mentalitete podjetnikov prineslo zaposlitev in hkrati profitabilnost na obeh straneh.

Ima srednjesolko izobrazbo, nekaj programerskih in webdesign izkusenj in softskillsov

pri trenutni brezposlenosti je to zelo zelo zelo malo. V podjetju s katerim delamo imajo na najbolj osnovnih administrativnih mesti na primer zapolene uni dipl, ker jih pač lahko. Plača je seveda bolj primerna za srednjo ekonomsko izobrazbo.

Katerekoli smeri z FDVja. Teh je polno.

amigo_no1 je 6. jun 2011 ob 11:11 izjavil:

Deficitaren poklic je čevljar, bibliotekar, mizar, polagalec ploščic, varilec itd.

http://www.ess.gov.si/trg_dela/aktualno...

Tale seznam je smešen. Knižničarji niso deficitaren poklic.

Samo to ni problem delodajalcev. Nekdo ima naprimer možnost zapolsit nekoga s SŠ ali pa nekoga z EF za isti denar. Po možnosti ima ta z EF še 5 let izkušenj kot študent, zanje dveh tujih jezikov... Zakj torej bi jaz kot delodajalec ne zaposlil najboljšega kandidata? plačam pa vsem lahko tako ali tkao minimalca?

Problem je v tem, da pri nas družbosloveni faksi serjejo diplomante kot po tekočem traku in država nič ne naredi glede promocije defictarnih študijev, omejevanja vpisa na suficitarne smeri in podobno. Pač vsi hočejo diplomo.

Svežih diplomantov pri 22 je jako malo, večinoma se sveži diplomanti začnejo pri 25, zato pa potem tudi take absurdne številke pri delvonih izkušnjah, ker vsi delodajalci sklepajo, da so študenti delala med študijem.

Glede tujih jezikov pa kakor kje. za trenutno službo sem imel prvi razgovor v slovenščini, drugi razgovor pa s tremi izpraševalci in sem z vsakim moral govorit v drugem jeziku.

".. Zakj torej bi jaz kot delodajalec ne zaposlil najboljšega kandidata? plačam pa vsem lahko tako ali tkao minimalca?"

V samem bistvu je takšno razmišljanje precej togo in ima nekaj hudih pomanjkljivosti. Če se lotim kar prvega; predpostavljam, da preveč študiran kader ne bo vzdržen na dolgi rok. Delo tajnice kot same, razpolaga z določenimi zaupnimi podatki in odkriva vpogled v sam način dela in delovanja podjetja. Torej, se nam res splača zaposliti prekvalificiran kader, ki bo v prvi priliki odšel drugam, pomožnosti z zelo delikatnimi vsebinami?

Pod točko dve bi se lahko lotili vprašanja o sposobnosti opravljanja dela. Prvič to deluje bolj kot ne destimulativno na sam kader in še, opravljajo delo o katerem ne vedo prav veliko (če sploh kaj). Tudi v smislu same prakse, jim to delo bolj kot ne škoduje.

Pod tri bi se lahko vprašali kako pravilno plačati takšen kader. In tako naprej.

Skratka, meni se zdi tak kader in takšna sestava podjetja precej napačna, neoziraje na situacijo na trgu dela. Tajnica je tajnica, ekonomist je ekonomist, mehanik je mehanik, inženir pa inženir.

Nekaj časa nazaj se je govorila ravno obratna zgodba (ki je tudi sicer precej bolj verjetna v realnem), in sicer, da se išče manj kvalificiran kader, ki opravlja nalog višje kvalificiranega, za manjši denar, jasno.

Z bolonjskim sistemom dobimo sveže diplomante 1. stopnje že pri 21/22 letih. Po starem programu pa tam pri 23/24/25 odvisno od programa in stopnje VS ali UNI.

> Ima srednjesolko izobrazbo, nekaj programerskih in webdesign izkusenj in softskillsov, a clovek ne najde sluzbe. Omenja, da ceprav ima poklic, ki se ga zelo isce, podjetja stalno zahtevajo vec znanja in advanced skills. On pa je eden izmed tistih, ki imajo zeljo do ucenja, raziskovanja, le da hoce mentorja.

Ce tvoj kolega ni sposoben dodati kaj k kaksnemu opensource projektu in pri tem najt mentorja iz tistega okolja, potem verjetno le ni tako dober kot se predstavlja.

MisterR je 7. jun 2011 ob 11:59 izjavil:

Hehe ja, potem pa vidiš na študentu oglasa tipa "zahtevano: 3 leta delovnih izkušenj" :D Recimo sveži diplomant, star 22 let, kje bi naj dobil 3 leta delovnih izkušenj? Obstajajo prakse v sklopu faksa, ampak trajajo par mesecev in to je to.

Te dni sem zasledil Javni natečaj za položaj direktorja Službe Državne volilne komisije, ko sem spremljal rezultate referendumov, kjer zahtevajo 7 let delovnih izkušenj ... in kako naj bi to izgledalo, da je sedem let prešteval glasovnice?!?

technolog je 7. jun 2011 ob 21:04 izjavil:

@Snežak, kako pa je ta tvoj kolega glasoval na referendumu o malem delu?

Vpraši ga, me res zanima..

Proti, jasno.

po mojem mnenju je vprašanje deficitarnosti poleg števila oseb tudi fleksibilnost trga. npr. varnostniki, trgovci in podobno se precej veliko vrtijo po trgu dela, zato so na nek način deficitarni, ker je vedno kako prosto delovno mesto. za knjižničarje nisem tako prepričan. res je da jih ni tako veliko, a še vedno mnogo preveč kot je delovnih mest.

delovne izkušnje so pa grozobalne ja. preprosto ko prideš s faksa ugotoviš da študentsko delo nič ne upoštevajo. sam sem imel izkušnje s tem, ko sem pisal vloge, pa vse možne izkušnje podrobno opisal, pa sploh verjetno prebrali niso.

še bolj grozljivo je to, da so slovenski študijski programi tako zanič, da večina diplomantov ne pridobi svoji stroki ustreznih NPK - poklicnih kvalifikacij. in tako te lahko de facto recimo prehiti nek prodajalec, ki je naključno delal v neki knjižnici in tam opravil neko prakso za NPK bibliotekar. in potem ko se prijaviš v katerikoli delovno mesto hočejo ta NPK pa oni NPK pa ta upravni izpit pa oni upravni izpit. no to velja predvsem za javno razpisana delovna mesta, toda bibliotekar se pač težko zaposli v neko privatno podjetje v smislu stroke.

zasebna delovna mesta so pa spet en svoj čuden foh. za njih pa dostikrat sploh ne veš, kaj točno hočejo. izobrazba jih sploh ne zanima, nekako jih zanimajo tvoja znanja, še največ pa pomagajo kake veze in poznanstva.

Gandalfar je 7. jun 2011 ob 14:13 izjavil:

>Ce tvoj kolega ni sposoben dodati kaj k kaksnemu opensource projektu in pri tem najt mentorja iz tistega okolja, potem verjetno le ni tako dober kot se predstavlja.

Dober? Kdo je omenjal dober? Ima pac nekaj ali bolj malo izkusenj, mogoče je bolši le od kakšnega začetnika, ne vem. Ni mi razlagal podrobnosti. Bom mu omenil moznost opensource projekta. Mi še znaš povedati, kje najde te projekte, da mu bom znal kar svetovati, kam se naj poda v mesto.

technolog je 7. jun 2011 ob 21:04 izjavil:

@Snežak, kako pa je ta tvoj kolega glasoval na referendumu o malem delu?

Vpraši ga, me res zanima..

Tudi o tem sma se menla in je rekel, da bo vsepovsod ZA.

Pa programer je, če koga zanima.

http://sourceforge.net

jaz zase mislim da sem dober programer. bom napisal en impresiven program, da to dokažem, da bo lažje dobiti službo. ima kdo kakšno idejo kakšen progam bi najbolj naredil vtis? sprejemam želje, če kdo rabi kakšen program zastonj.

v mislih imam en pregledovalnik slik kot je acdsee in picasa, vzeto najbolje od obeh, in še kaj dodano. pa da bo imel lahek način dodajanja pluginov, da ga lahko drugi programerji na lahek način spremenijo.

druga ideja pa je da gre na freelance strani za programerje, najde en projekt ki je dobro opisan (npr http://www.freelancer.com/projects/C-Pr... ) in kar napiše osnovno verzijo zahtevanega programa na hitro in ga pošlje ponujalcu dela. in če bi dobro napisal bi moral sprejeti. če ga ne bo sprejel pa nič hudega, se bo vsaj kaj novega naučil medtem ko bo pisal tist programček.

tako da če ni len gre lahko kar na delo. :)

jaz zase mislim da sem dober programer. bom napisal en impresiven program, da to dokažem, da bo lažje dobiti službo. ima kdo kakšno idejo kakšen progam bi najbolj naredil vtis? sprejemam želje, če kdo rabi kakšen program zastonj.

Mam fotoaparat, rad bi mel pa 3D model objekta.
Hitra ideja je, da si naštimam neko "stojalo" v katerega bom fiksno vpel fotoaparat, kake pol metra stran bo pa vrtljiv pladenj, kamor bom postavu objekt. Pladenj bom po korakih vrtel okrog navpične odi in tako naredu N fotografij istega objekta, vsako iz malo drugačnega kota. Software naj vzame teh N fotografij (korak max 10 stopinj, torej vsaj 36 fotografij) in iz njih sezida nek 3d opis objekta. Format zapisa je poljuben.

Vem, da na tak način dobim konveksno ovojnico predmeta. Če bo program znal prepoznat tut konkavne zadeve, ti pa zadevo še plačam.

Deal?

warpedone bom malo preštudiral, če sem zmožen napisati tak program, ker je to že kar težak problem, ki sem siguren da je bil tudi že rešen.

SKUPAJ: 5 let ... Stari UNI program: 4 leta

In? Tudi osnovna šola traja zdaj 9 let, včasih je pa 8, pa smo se isto naučili. Na faksu je pa enako.

O.