☰

» »

Univerzitetna knjižnica v Bathu izmenični tok zamenjala za enosmernega

««
5 / 6
»»

Pyr0Beast ::

In tudi pri 5% duty cikle, kaj ti brani da zalimaš 10 konverterjev skupaj pa uporabiš še trik, ko preprosto uporabiš skupno dušilko ki deluje deloma kot trafo. (nekaj kar SEPIC izkorišča na malo drugačen način)
Some nanoparticles are more equal than others

Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

Zgodovina sprememb…

A. Smith ::

Nagradno vprašanje.

Vzameš upor 1ohm in nanj
1) pritisneš 230VAC efektivno
2) pritisneš 230VDC

Kateri se bo bolj grel?

:D
"Be professional, be polite,
but have a plan to kill everyone you meet".
- General James Mattis

Pyr0Beast ::


Kateri se bo bolj grel?

Dobro vprašanje. Sklepanje, da je vrednost efektivna pravi da je zadeva enaka.

Posledično pa je padec na vodnikih tudi efektiven. Sam kam izginejo potem I2 izgube?
Some nanoparticles are more equal than others

Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

A. Smith ::

Pyr0Beast je izjavil:

Posledično pa je padec na vodnikih tudi efektiven. Sam kam izginejo potem I2 izgube?


Tam so, ampak majhne. Ker pri visoki trenutni amplitudi napetosti je izgub relativno manj, kot pri nizki (remember HVDC?).

In med delom periode, ko je trenutna vrednost nizka, so izgube relativno višje in se "pogliha".

Skratka, pri enaki efektivni vrednosti napajalne napetosti so izgube v vodnikih do bremena (če zanemarimo skin efekt in zmanjšanje uporabne površine), enake. Period.
"Be professional, be polite,
but have a plan to kill everyone you meet".
- General James Mattis

Pyr0Beast ::

Hja. Zadeva se mi ne zdi tako preprosta.

Sta efektivna in povprečna napetost enake vrednosti ? Očitno ne


Hmm...

Google je našel tole;

You are probably wondering why we call this a 120 V sine wave if the actual peak is at 170 V. Could 120 V be the average? If you were to average all of the voltage values, the result would be approximately 108 V, so that must not be the answer. Why then is the value, as measured by a Volt/Ohm Meter (VOM), equal to 120 V? It has to do with something called effective voltage. It turns out that the area of the green rectangle, whose upper border is at 120 V, is equal to the sum of the actual areas under the upper and lower curves of a single AC cycle (blue areas). This area is known as the effective voltage of the sine wave. We will take a closer look at effective voltage.

If you were to measure the heat produced by a DC current flowing through a resistance, you would find it is greater than that produced by an equivalent AC current because AC does not maintain a constant value throughout its cycle. If you did this in the lab, under controlled conditions, and found that a particular DC current generated a heat rise of 100 deg, its AC equivalent would produce a rise of only 70.7 deg or 70.7 percent of the DC value. Therefore, the effective value of AC is 70.7 percent of DC. 0.707 times the peak voltage of 170 in Figure 1 equals 120 V.

Also, the effective value of an AC voltage is equal to the square root of the average of the squares of the voltage values across the cycle(?v12+v22+ ooovn2/n). Thus, effective voltage is known as the root mean square, or RMS voltage. A simplified form of the RMS equation is vp/?2 where vp is the peak voltage. If the peak voltage were 1, the RMS calculation will also yield 0.707. It follows that the peak voltage will always be 1.414 that of the effective or RMS voltage. Remember that unless stated otherwise, all VOMs are calibrated to display RMS voltage.


Torej za Vpk/Veff=1.41 in Vpk/Vavg=1.57
Some nanoparticles are more equal than others

Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

Zgodovina sprememb…

A. Smith ::

Seveda nista. Povprečna vrednost zaključene periode izmenične sinusne napetosti je NIČ (razen, če jo usmeriš).

Medtem ko je efektivna (root mean square) vrednost zaključene periode izmenične sinusne napetosti VEČJA OD NIČ.


Od kje si zdaj privlekel povprečno vrednost? Saj smo imeli vendar od začetka teme debato o efektivni.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: A. Smith ()

Pyr0Beast ::

Seveda nista. Povprečna vrednost zaključene periode izmenične sinusne napetosti je NIČ.

Pa vzami polperiodo.


Medtem ko je efektivna (root mean square) vrednost zaključene periode izmenične sinusne napetosti VEČJA OD NIČ.

Does not compute. Še vedno je nič po tvojem zgornjem kriteriju.

Vzami absolutne vrednosti in računaj dalje z njimi.


Od kje si zdaj privlekel povprečno vrednost? Saj smo imeli vendar od začetka teme debato o efektivni.

Ker se nekaj ni ujemalo. Razlika 16% je razlog zakaj.
Some nanoparticles are more equal than others

Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

A. Smith ::

Does not compute.

Menjaj RAM

Še vedno je nič po tvojem zgornjem kriteriju.

Wrong again. Pri sinusnem signalu je razmerje med amplitudo in efektivno vrednostjo koren iz 2. Tukaj.

Ker se nekaj ni ujemalo. Razlika 16% je razlog zakaj.

Preberi Osnove elektrotehnike 2 za srednje šole. Več kot očitno jih nisi.

Torej za Vpk/Veff=1.41 in Vpk/Vavg=1.57

Vavg je USMERJENA srednja vrednost (oz. samo polperioda). Pa link v slovenščini, da ne boš od angleških linkov preveč zbegan.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: A. Smith ()

Pyr0Beast ::


Menjaj RAM

Jebiga. Potem pa vzami povprečno vrednost absolutov, da ti bo všeč. Mene ne moti.

Pri RMSju to nalogo rešuje kvadrat.

Vavg je USMERJENA srednja vrednost (oz. samo polperioda).

Zame je to povprečna absolutna vrednost. Isti drek, druga pakunga.


Preberi Osnove elektrotehnike 2 za srednje šole. Več kot očitno jih nisi.

Seveda jih nisem če sploh nisem imel elektrotehnike v srednji šoli. Nor do I care.

Pa link v slovenščini, da ne boš od angleških linkov preveč zbegan.

Link se zna motiti.
Usmerjanje napetosti ohranja njeno efektivnost.

In moti se tule;
Večina instrumentov za merjenje izmenične napetosti meri prav usmerjeno napetost in jo s pomočjo oblikovnega faktorja za sinusni signal pretvori oziroma preračuna v efektivno.

Instrument izmeri povprečno usmerjeno napetost.

In tule;
Če izmenično napetost usmerimo (slika 2), lahko govorimo o njeni usmerjeni vrednosti, ki predstavlja povprečno vrednost (enosmerno komponento) usmerjene napetosti.

Pravilno bi bilo.
Če izmenično napetost usmerimo (slika 2) imamo usmerjeno napetost. Njena efektivna vrednost je enaka. Povprečna vrednost, ker je napetost usmerjena in tako absolutna pa se iz 0 spremeni v 64% temenske.

Edit: Lepotni popravki.
Some nanoparticles are more equal than others

Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

Zgodovina sprememb…

Pyr0Beast ::

In ja. Povprečna absolutna omrežna napetost je bornih 207V. In teh 207V greje kable za 16% več kakor je potrebno. DC wins again za 56%.
Some nanoparticles are more equal than others

Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

A. Smith ::

Link se zna motiti.

:D Ker ti se ne znaš

In ja. Povprečna absolutna omrežna napetost je bornih 207V. In teh 207V greje kable za 16% več kakor je potrebno. DC wins again za 56%.

To ti trobim že od pamtiveka: enosmerna greje upor toliko, kot efektivna.

Tudi tukaj to piše: The voltage of a sine wave varies as described, while the voltage of a DC source can be held at a constant. The "constant voltage" here, the DC equivalent, is the DC voltage that would have to be applied to a purely resistive load (like the heating element in a toaster, iron or a clothes dryer) to get the same effective heating as the AC voltage (the sine wave).

Ampak na tej točki ti tega tako ali tako ni več mar. Ker linki se vendar motijo...

Seveda jih nisem če sploh nisem imel elektrotehnike v srednji šoli. Nor do I care.

But you should.
Pravzaprav od tukaj naprej ni več pomembno, kaj boš rekel. Nimaš kredibilnosti. Tudi če misliš, da te še kdo jemlje resno, se motiš.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: A. Smith ()

Pyr0Beast ::


Ampak na tej točki ti to tako ali tako ni več mar. Ker link se vendar matijo...

Ne, tale je čisto ok, vsaj v rangu citata, ki si ga prilepil.


:D Ker ti se ne znaš

Jaz se znam zmotiti in popravi me, kjer le lahko. Marim pa za rezultat, ne postopek.


Pravzaprav od tukaj naprej ni več pomembno, kaj boš rekel. Nimaš kredibilnosti. Tudi če misliš, da te še kdo jemlje resno, se motiš.

Branje knjig ti ne zagotavlja kredibilnosti FYI. Tudi ocena izpita ne ocenjuje tvoje kredibilnosti, niti končna ocena na maturi. Kredibilnost si lahko zagotoviš le z izpostavljanjem svojih teorij publiki, da ta oceni tvojo verodostojnost pod pogojem da ima publika dovolj soli v glavi, da kaj konstruktivnega sploh poda.

In če zaključimo;

Nagradno vprašanje.

Vzameš upor 1ohm in nanj
1) pritisneš 230VAC efektivno
2) pritisneš 230VDC

Kateri se bo bolj grel?

Oba se bosta grela enako, le da bo imel AC 16% višje ohmske izgube v vodnikih in izgube v trafljotu ter prenosnem omrežju so pravtako za 16% večje.

Kar pomeni tudi da ima DC 16% bolj stabilno napetost.
Some nanoparticles are more equal than others

Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

Zgodovina sprememb…

bili_39a ::

Oba se bosta grela enako, le da bo imel AC 16% višje ohmske izgube v vodnikih in izgube v trafljotu ter prenosnem omrežju so pravtako za 16% večje.


Ne!
To sem ti tuda jaz želel dopovedat. Enako se greje upor in enake so izgube na vodniku (pri enakem ef. toku)

Efektivna je srednja kvadratična najprej kvadriraš in poiščeš srednjo vrednost.
Torej efektivna ima po definiciji enak učinek (izgube) kot enosmerna.

Seveda če zanemariš izriv toka itd.

Pyr0Beast ::


To sem ti tuda jaz želel dopovedat. Enako se greje upor in enake so izgube na vodniku (pri enakem ef. toku)


Ja saj je.
Samo da za DC furas lahko povprecno vrednost padca napetosti, ne efektivno.

In ja. Upor bo pri 207V enosmerne bolj mrzel. Gor se bo kurilo le 42849W namesto 52900W.
Some nanoparticles are more equal than others

Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

Zgodovina sprememb…

Pyr0Beast ::

Ali povedano drugače.

Pri DC je 50V padca na vodniku enako 52Veff padca na AC.
Pri 230VDC in 230Veff to pomeni na koncu vodnika.
180VDC in 178Veff

Edit: Zafrknil kalkulacijo. 80V padca je bila res malo prehuda.
Are there any more questions ?
Some nanoparticles are more equal than others

Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

Zgodovina sprememb…

steev ::

Motiš se.
:|

Pyr0Beast ::

Motiš se.
Some nanoparticles are more equal than others

Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

A. Smith ::

Pyro, izvoli se en zanic link z napacnimi informacijami: http://eele.tsckr.si/wiki/index.php/Efe...

P.S.: Motis se.
"Be professional, be polite,
but have a plan to kill everyone you meet".
- General James Mattis

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: A. Smith ()

energetik ::

Pyr0, pejt si izračunat koliko energije se sprosti na uporu 1ohm, če daš gor 230V DC ali 230V RMS. Taka napetost ima max vrednost 325V. Recimo v času 1 sekunde. V obeh primerih dobiš 52,9kJ.
Hint: rešit moraš določen integral sin2wt.
Seveda enako velja tudi za izgube po žicah. Skin efekt v bajti nima glih neke hude veljave pri dratih premera max 2mm. Torej enosmerna in efektivna vrednost imata enake učinke.
Le pri polnenju akumulatorjev jih nimata, tam moraš računati s povprečno vrednostjo AC toka. Logično, ker z AC ne moreš napolniti aku. Povprečje je nič.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: energetik ()

WarpedGone ::

>> To ti trobim že od pamtiveka: enosmerna greje upor toliko, kot efektivna.
V povprečju čez vsaj eno celo AC periodo: Da
V okviru mikrosekundnega okna: Ne

Moč na uporu se drsa po intervalu od 0 do neke Pmax, ki je večja od konstantne moči P v primeru DC.
Efektivna napetost je DC napetost, ki "prenese" enako količino energije v enakem času. To ne pomeni, da je tut Pmax v primeru AC kar enaka P v primeru DC. AC ma "špice" moči ki grejo skup s špicami napetosti - utripa. Če bi mel upor z dovolj nizko "toplotno kapaciteto", da bi površinska temperatura uspela sledit AC frekvenci, bi Tmax v primeru AC presegal temperaturo v primeru DC. Bi bil pa Tmin seveda nižji.
Zbogom in hvala za vse ribe

Zgodovina sprememb…

A. Smith ::

W1, da. Jasno. Ampak ti ne veš o čem je govora. O temle:

Vidiš koliko je največja moč, koliko pa povprečna ?

Pa vzami 1Ohm load.
Pri 230VACeff. je notri 52.9kWeff.
V resnici pa gre moč na uporu vse od 0W pa do 105.6kW (325Vpk). (Ravno 2x)
Tok je pa pri 230VACeff. 230A, pri 230VACpk pa 325A
Izgube v vodniku so tako (325A^2/230A^2)-1 = 1 -> 100% višje v samem vrhu porabe. Torej 2x-ne. Effektivno pa ugibam ?koren korena 2 večje ~18%?.

Z DC sfuraš skoraj 60% večjo moč po ___enakem__ dratu. Zraven odpizdiš stran še vse dodatne izgube v kapacitivnosti vodnikov, ter zadevo uporabiš za glajenje napetosti čisto zastonj, poleg tega pa vržeš zahtevo po sinhronosti in celoten standard v smeti.


Tle se je pač Ognjeni zaplezal bolj kot Tomaž Humar!
"Be professional, be polite,
but have a plan to kill everyone you meet".
- General James Mattis

Pyr0Beast ::

Pyro, izvoli se en zanic link z napacnimi informacijami:

Tale link je kul.

Pyr0, pejt si izračunat koliko energije se sprosti na uporu 1ohm, če daš gor 230V DC ali 230V RMS. Taka napetost ima max vrednost 325V. Recimo v času 1 sekunde. V obeh primerih dobiš 52,9kJ.

Eh. Je že ... ene 3x izračunano.

Tle se je pač Ognjeni zaplezal bolj kot Tomaž Humar!

To je pač izključno tvoje mnenje in ne odraz dejanskega stanja.

Zgoraj sem zgrešil napoved za borna 2%, slabih 13% napake v oceni. Not bad IMO.

Vpk je po slovensko temenska napetost FYI.

Efektivna napetost je merjena po efektu - gretja. AC z 207V povprečne ti greje enako kakor 230VDC.
Some nanoparticles are more equal than others

Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

energetik ::

AC ima povprečno vrednosti nič, torej ne more biti povprečna 207V.
In efektivna 230V greje natanko toliko kot 230VDC. Razen seveda če imaš temperaturno močno odvisen upor, z zanemarljivo toplotno kapaciteto (takega praktično ni), da spreminja upornost sorazmerno s tokom.
Ne razumem, kaj hočeš povedati. RMS ima po definiciji enake učinke kot DC iste vrednosti. Ker se v bistvu izračuna z enačenjem energije v času periode AC z energijo v istem času DC.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: energetik ()

WarpedGone ::

RMS ima po definiciji enake učinke kot DC iste vrednosti. Ker se v bistvu izračuna z enačenjem energije v času periode AC z energijo v istem času DC.

Tut ko računaš potrebno debelino izolacije?
Zbogom in hvala za vse ribe

steev ::

Tukaj izolacija sploh nima veze.
:|

WarpedGone ::

Ni zgrešenih vprašanj, le odgovori. Tole tvoje je vzorčen primer totalnega falitka.
Znaš odgovorit al ne?
Zbogom in hvala za vse ribe

TESKAn ::

In tudi pri 5% duty cikle, kaj ti brani da zalimaš 10 konverterjev skupaj pa uporabiš še trik, ko preprosto uporabiš skupno dušilko ki deluje deloma kot trafo. (nekaj kar SEPIC izkorišča na malo drugačen način)

Se pravi namesto en trafo imaš n konverterjev? Lepo. Pa razloži, kako bi uporabil skupno dušilko za, recimo, 4 fazno zamaknjene buck konverterje? Kaj sploh misliš pod "skupna dušilka"?
Tisti dve dušilki v SEPIC konverterju pa pod nobenim pogojem nista trafo.

Ni zgrešenih vprašanj, le odgovori. Tole tvoje je vzorčen primer totalnega falitka.
Znaš odgovorit al ne?

Malo preusmerjaš pozornost stran od dejstva, da če 230 V AC RMS greje en upor enako, kot 230 V DC, potem so tudi ohmske izgube v omrežju enake?
Uf! Uf! Je rekel Vinetou in se skril za skalo,
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.

Pyr0Beast ::

AC ima povprečno vrednosti nič, torej ne more biti povprečna 207V.

Pa povprečno absolutno vrednost. Pismu no, sem mislil da smo tole že dali za nami.

RMS ima po definiciji enake učinke kot DC iste vrednosti.

Ja. Popolnoma je enak _učinek_ - gretje. In to ti greje drate po nepotrebnem, ko je dejanska napetost samo 207V.

Tukaj izolacija sploh nima veze.

Splooooh ne.

Znaš odgovorit al ne?

Bom jaz namesto njega.

HVDC can carry more power per conductor because, for a given power rating, the constant voltage in a DC line is lower than the peak voltage in an AC line. The power delivered is defined by the root mean square (RMS) of an AC voltage, but RMS is only about 71% of the peak voltage. The peak voltage of AC determines the actual insulation thickness and conductor spacing. Because DC operates at a constant maximum voltage, this allows existing transmission line corridors with equally sized conductors and insulation to carry more power into an area of high power consumption than AC, which can lower costs.
Some nanoparticles are more equal than others

Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

Pyr0Beast ::


Malo preusmerjaš pozornost stran od dejstva, da če 230 V AC RMS greje en upor enako, kot 230 V DC, potem so tudi ohmske izgube v omrežju enake?

Pa niso. Greje ja. S samo 207 povprečne ti greje za 230V efektivne. In čisto enako je pri prenosu. 2VDC naredi 2VACavg. padca. Ta 2VACavg sta pa 2.4VACeff

Se pravi namesto en trafo imaš n konverterjev? Lepo. Pa razloži, kako bi uporabil skupno dušilko za, recimo, 4 fazno zamaknjene buck konverterje? Kaj sploh misliš pod "skupna dušilka"?

V bistvu je zadeva popolnoma enako velika kakor en sam konverter oz. mogoče celo manjša. Notri boš itak sfural ene 10 IGBT-jev, zakaj nebi imel vsak 'svoje' dušilke?
To proizvajalci plat že lep čas delajo. Namesto da se zezaš z eno konjsko fazo jih narediš 2, 3, 5 in tako efektivno tudi povečaš frekvenco za tak faktor -> manjši kondiji in izgube zaradi frekvenc.
Tako imaš pri switcherju s 10 buck konverterji in 10kHz efektivno frekvenco 100kHz.

Tisto finto s skupno dušilko je pogruntala voltera z njihovim 'digitalnim vrm'.



In a non-coupled multi-phase DC/DC converter, each phase has an independent inductor. To improve transient response, the value of this inductor must be reduced. However, this reduction causes an increase in current ripple per phase and a decrease in efficiency. With a coupled inductor topology, all of the inductors are integrated on the same magnetic core and the interaction of the magnetic fields from each phase enables the use of a lower equivalent inductance for faster transient response without increasing the current ripple per phase. The reduction in ripple current in a coupled inductor topology compared to a non-coupled solution is approximately 50 percent for a 2-phase system, 66 percent for 3-phase, 73 percent for 4-phase, and 77 percent for a 5-phase system.
Some nanoparticles are more equal than others

Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

Zgodovina sprememb…

  • zavarovalo slike: gzibret ()

TESKAn ::

Ja. Popolnoma je enak _učinek_ - gretje. In to ti greje drate po nepotrebnem, ko je dejanska napetost samo 207V.

In kako drastično drugačen učinek ima 230 V DC na gretje daljnovoda?

Pa niso. Greje ja. S samo 207 povprečne ti greje za 230V efektivne. In čisto enako je pri prenosu. 2VDC naredi 2VACavg. padca. Ta 2VACavg sta pa 2.4VACeff

In s tem hočeš povedat...kaj točno?
Uf! Uf! Je rekel Vinetou in se skril za skalo,
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.

Pyr0Beast ::


In s tem hočeš povedat...kaj točno?

Da greje efektivna vrednost, medtem ko se pretaka povprečna.
Some nanoparticles are more equal than others

Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

TESKAn ::

Se pravi z manjšo povprečno AC vrednostjo dosežeš enak efekt, kot z višjo DC vrednostjo? Ker 230 VDC greje enako 230 VAC ef, ti pa praviš, da je povprečna vrednost 207 V in da ma to nekaj veze. Ne vem, men se zdi, da se malo motiš. Al pa ne razumem, zakaj vlačiš noter neko povprečno vrednost in čemu naj bi ta služila, ko pa imamo efektivno vrednost ravno zato, da je lažje primerjat AC in DC.
Uf! Uf! Je rekel Vinetou in se skril za skalo,
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.

A. Smith ::

Pyr0Beast je izjavil:


In s tem hočeš povedat...kaj točno?

Da greje efektivna vrednost, medtem ko se pretaka povprečna.


Napetost, da se pretaka? Prvič slišim.

Pa še nekaj. Tudi če je v povprečnem toku skrit naboj, ki se pretaka, to nima veze. Ker NABOJ NI ENAKO ENERGIJA!

Ti dam še eno vprašanje.
Imaš breme, 3ohme, ohmska upornost. In dve žici, vsaka po 1 ohm, brez kapacitivnosti in induktivnosti.
Skupaj torej 5ohmov.
1)priključiš gor 5VDC
2)priključiš gor 5VACef

Ali pride v enakem času (n celih period) in enakih ostalih pogojih, v obeh primerih enaka količina energije do bremena? Da/Ne, zakaj?
"Be professional, be polite,
but have a plan to kill everyone you meet".
- General James Mattis

Pyr0Beast ::

Ne vem, men se zdi, da se malo motiš.

Prav se ti zdi. Sem čisto pozabil, da se na porabniku lahko pravtako troši kvadrat toka in je potemtakem zadeva (izkoristek napeljave, stabilnost omrežja ipd.) odvisna izključno od _razmerja_ med porabnikom in dovodom.

Upgrade znanja pač ne škodi. My bad.
Some nanoparticles are more equal than others

Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

bili_39a ::

@Pyro:
Bom jaz namesto njega.

HVDC can carry more power per conductor because, for a given power rating, the constant voltage in a DC line is lower than the peak voltage in an AC line. The power delivered is defined by the root mean square (RMS) of an AC voltage, but RMS is only about 71% of the peak voltage. The peak voltage of AC determines the actual insulation thickness and conductor spacing. Because DC operates at a constant maximum voltage, this allows existing transmission line corridors with equally sized conductors and insulation to carry more power into an area of high power consumption than AC, which can lower costs.


Tole si presnel s kakšnega linka, ki opisuje prednosti HVDC prenosa. S tem, da pozabljaš, da tile članki opisujejo prednosti pri napetostih nekaj 100 kV!

Pri takšnih napetostih postane polnilni (poljski) tok i=1/C*d/dt(u) tako velik, da se dejansko zmanjša zmožnost prenosa koristne energije na večjih razdaljah.

Nima veze pri hišnih (in distribucijskih) napetostih.

Moraš še precej upgredati znanje!

Pyr0Beast ::


Tole si presnel s kakšnega linka, ki opisuje prednosti HVDC prenosa. S tem, da pozabljaš, da tile članki opisujejo prednosti pri napetostih nekaj 100 kV!

Wiki.

In nima veze. Izolacija za 230VAC drži 325VDC.


Pri takšnih napetostih postane polnilni (poljski) tok i=1/C*d/dt(u) tako velik, da se dejansko zmanjša zmožnost prenosa koristne energije na večjih razdaljah.

Yup.

Samo ta efekt nima veze z izolacijo.


Moraš še precej upgredati znanje!

Avtomatske posodobitve ftw :)
Some nanoparticles are more equal than others

Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

Zgodovina sprememb…

bili_39a ::

A se ti malo norca delaš?

Pyr0Beast ::

Glede česa.
Some nanoparticles are more equal than others

Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

A. Smith ::

Prav se ti zdi. Sem čisto pozabil, da se na porabniku lahko pravtako troši kvadrat toka in je potemtakem zadeva (izkoristek napeljave, stabilnost omrežja ipd.) odvisna izključno od _razmerja_ med porabnikom in dovodom.

Upgrade znanja pač ne škodi. My bad.


Zaplezal bolj kot Tomaž Humar >:D
"Be professional, be polite,
but have a plan to kill everyone you meet".
- General James Mattis

bili_39a ::

Pyr0Beast je izjavil:

Glede česa.


Torej se ne. Se vseeno malo upal, da se.

Še enkrat: prednosti HVDC prenosa, ki jih opisuješ, pridejo do izraza pri zeloooooooo visokih napetostih (več 100 kilovoltov!

Pri 1 kV je ta tok zanemarljiv nasproti zmogljivosti vodnika. Pa tudi pri 500kV je pri krajših razdaljah (nekaj 10 km) bolj smiselno delati s kompenzacijo kot s pretvorbo v DC (vsaj zaenkrat - dokler se komponente visokonapetostne DC pretvorbe zelo ne pocenijo).

Aja, velja za kabelske sisteme. Za daljnovode je pač koridor širši.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: bili_39a ()

WarpedGone ::

In nima veze. Izolacija za 230VAC drži 325VDC.

No, tole sm hotu slišat.
To pomeni, da lahk na obstoječi napeljavi z DC spravmo precej več moči skozi pa ne bo še nič prebijalo.
Kabli bojo le mal bol topli, to je pa vse.
Zbogom in hvala za vse ribe

bili_39a ::

WarpedGone je izjavil:

In nima veze. Izolacija za 230VAC drži 325VDC.

No, tole sm hotu slišat.
To pomeni, da lahk na obstoječi napeljavi z DC spravmo precej več moči skozi pa ne bo še nič prebijalo.
Kabli bojo le mal bol topli, to je pa vse.


In s tem rešuješ kakšen že problem?

energetik ::

WarpedGone je izjavil:

To pomeni, da lahk na obstoječi napeljavi z DC spravmo precej več moči skozi pa ne bo še nič prebijalo.
Kabli bojo le mal bol topli, to je pa vse.
Pri hišni napeljavi so 2,5kvadrat kabli praktično nikoli niso obremenjeni nas 50%, večino časa recimo do 10, 20% in so poceni v primerjavi s samo vgradnjo. Kakšen prihranek je potem to? Misliš da bi bili 1,5kvadrat kabli s 0,2mm tanjšo izolacijo toliko cenejši, da bi se splačal prehod na DC?

TESKAn ::

Kolikor bi prihranil na izolaciji in bakru, toliko (pa verjetno še x nek faktor, večji od 1) bi porabil za prilagoditev stikal na DC tok.
Uf! Uf! Je rekel Vinetou in se skril za skalo,
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.

Pyr0Beast ::


Zaplezal bolj kot Tomaž Humar >:D

The man who makes no mistakes does not usually make anything.--William Connor Magee


Kolikor bi prihranil na izolaciji in bakru, toliko (pa verjetno še x nek faktor, večji od 1) bi porabil za prilagoditev stikal na DC tok.

Paralelno copneš kondič+bleeder upor. Nekaj podobnega kakor 'bobina' in platine+kondlc pri avtu.

Pri hišni napeljavi so 2,5kvadrat kabli praktično nikoli niso obremenjeni nas 50%, večino časa recimo do 10, 20% in so poceni v primerjavi s samo vgradnjo. Kakšen prihranek je potem to? Misliš da bi bili 1,5kvadrat kabli s 0,2mm tanjšo izolacijo toliko cenejši, da bi se splačal prehod na DC?

Prihranek da po 1.5mm^2 kablu pelješ enako soka kot pri 2.1mm^2, brez da bi spreminjal napeljavo. Pravtako tudi daljša omrežja če upoštevaš procentualno enak padec napetosti.
Meni se ta dodaten bonus zdi čisto ok.
Some nanoparticles are more equal than others

Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

A. Smith ::

Prihranek da po 1.5mm^2 kablu pelješ enako soka kot pri 2.1mm^2, brez da bi spreminjal napeljavo. Pravtako tudi daljša omrežja če upoštevaš procentualno enak padec napetosti.
Meni se ta dodaten bonus zdi čisto ok.

Bi bil, če bi obstajal.

The man who makes no mistakes does not usually make anything.--William Connor Magee

Vsekakor in tudi jaz včasih napišem bedarijo. Preseneča samo vehemenca, s katero zavračaš nasprotne argumente.
"Be professional, be polite,
but have a plan to kill everyone you meet".
- General James Mattis

energetik ::

Pyr0Beast je izjavil:

Prihranek da po 1.5mm^2 kablu pelješ enako soka kot pri 2.1mm^2, brez da bi spreminjal napeljavo.
To bi bilo res le pri močno induktivnih bremenih, ker bi se znebil jalove moči. Pri štedilniku, bojlerju in likalniku boš pa rabil enak kabel pri AC in DC.

TESKAn ::

Paralelno copneš kondič+bleeder upor. Nekaj podobnega kakor 'bobina' in platine+kondlc pri avtu.

In to zna naredit čisto vsak, ki ima štrom v bajti. Don't think so.
Uf! Uf! Je rekel Vinetou in se skril za skalo,
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.

bili_39a ::

Prihranek da po 1.5mm^2 kablu pelješ enako soka kot pri 2.1mm^2, brez da bi spreminjal napeljavo. Pravtako tudi daljša omrežja če upoštevaš procentualno enak padec napetosti.
Meni se ta dodaten bonus zdi čisto ok.


Bom kar danes menjal vse 2,1 mm^2 kable po bajti za 1,5. Stare bom pa ciganom dal.

steev ::

Zmotil si se. In to kar nakajkrat v tej temi. Potem pa pozornost obračaš na izolacijo, ki itak zdrži veliko več kot teh 325 V. Debelina izolacije v teh kablih je bolj zaradi mehanskih obremenitev kot zaradi električne trdnosti.
:|
««
5 / 6
»»

Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Enosmerni tok in FID stikala

Oddelek: Elektrotehnika in elektronika		62710 (2519) TESKAn
»

Osnove elektrike

Oddelek: Elektrotehnika in elektronika		715374 (12843) xardas222
»

Če bi podprli Edisona in ne Tesle

Oddelek: Znanost in tehnologija		223575 (2666) NorK
»

kok watt-ov požre posamezna komponenta

Oddelek: Strojna oprema		221786 (1332) Azrael
»

Leti, leti tehnologija (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija		578156 (6587) Thomas

Več podobnih tem