MATURA: Zločin in kazen

Upam, da si boš lahko s tem kaj pomagal (zadeviščina je iz 2. letnika in je tudi na temu ustrezno nizkem nivoju). Glede obnove same je to vse kar vem, o filozofskih in etičnih problemih pa bi se dal še kako reči...

1. Kraj in čas dogajanja

V romanu Dostojevski prikazuje svoj čas (sredino 19. stoletja) v Peterburgu, zaključuje pa ga v neprijaznih sibirskih ravninah, kjer se njegov junak sooča z resnico o sebi in svetu.


2. Kratka vsebina

Študent Raskolnikov je popolnoma predan misli o nadljudeh. To so posamezniki z zadostno močjo in voljo, da se postavijo nasproti utečenim družbenim normam in zakonom, ter jih, ne da bi trpeli posledice, prekšijo. A to niso zločini. To je pot k napredku. Izjemni posamezniki pišejo zgodovino in zakone, na svoji poti pa se ne ozirajo nazaj.
Tako privlačni misli pa se je težko upreti. Raskolnikov je prepričan, da je nekaj več. A kako se prepričati? Kako dokazati svetu in sebi, da je eden izmed izbrancev, katerega dela in misli bodo spremenila svet?
Storiti mora nekaj družbeno nesprejemljivega, zločin, ves čas pa se mora pozorno opazovati. Se bo pojavila slaba vest? Bo omahoval? Ali bo sploh lahko domislil popolni zločin? Seveda, saj je vendar eden izmed izbranih, toda ali je res?
Bolj ko premišlja, več dvomov se porodi in bolj jasno postane, da je preizkus neizbežen. Za žrtev si izbere osovraženo zastavljalko Aljono Ivanovnovo, ki ni le oderuška in skopa, temveč si je tudi popolnoma podredila svojo polsestro Lizaveto. Bolj ko se ukvarja z mislojo, bolj primerna se mu zdi, saj bo s tem, ko jo bo ubil, pravzaprav naredil človeštvu uslugo, torej še bolj potrdil svojo pripadnost nadljudem.
Priložnost se mu ponudi, ko izve da bo starka za nekaj časa sama doma. A čim bolj se približuje trenutek resnice, bolj izgublja razsodnost. Tako se z ropanjem predolgo zadrži v stavnovanju in vrne se Aljonina polsestra Lizaveta. Raskolnikov se prestraši in popolnoma izgubi nadzor nad seboj ter ubije še popolnoma nedolžno Lizaveto.
Četudi bi bil dodaten umor le nevšečnost, pa se mu vse prične rušiti, ko ga obide izrazita slaba vest, ki povzroča hude more in preganjavico. Zakaj ga obhaja slaba vest, saj je vendar storil nekaj dobrega? Če je lahko Napolon stopal preko trupel, zakaj ne more še on? Odgovor je preprost, a nesprejemljiv: Raskolnikov ni nenavaden človek! Nič drugačen ni od uši kot sta Aljona in Lizaveta! Ta misel ga duhovno popolnoma porazi. Je le navaden človek, okoli katerega se hitro sklenjuje obroč. Svoboden je le zato, ker se okolica brezsrčno igra zn njim. Vsi vedo kaj je storil, a kazni ni od nikoder. Vsi se nasmihajo, namigujejo, a nihče ne spregovori!
Umiri in zbere se lahko le še ob pogovorih s Sonjo. Ta mu predstavi drugačen pogled na drugačen svet. Na svet, v katerem ne vladata anarhija in nihilizem, ampak božja beseda ter mesebojna ljubezen in spoštovanje. To spoznanje in misel na božje odpuščanje ga počasi le pripravita k predaji oblastem.
A tudi najhujša kazen, ki jo lahko izreče sodnik, bo le pomilostitev v primerjavi z mukami in trpljenjem, ki mu jih vsak dan nalaga njegova vest.

3. Oznaka oseb

Raskolnikov
Mlad reven študent, ki v iskanju samega sebe zaide na kriva pota. V želji, da bi odkril svoje mesto v družbi, razvije teorijo, ki deli ljudi na navadne in nenavadne. Sebe uvršča med nenavadne, a mu črv dvoma ne da miru. Nekje v podzavesti se vseeno boji, da morda le ni to, kar bi želel biti, zato se odloči za "preprost" preizkus.
Do umora smo lahko priča le njegovi premišljeni, logično delujoči plati, ko pa zagreši zločin, začne delovati iracionalni Raskolnikov. S tem ko se kesa, ko ga obhajajo more, se pokaže, da je slabič, navaden človek, ki ga vežejo zakoni in družbene norme. To spoznanje mu še dodatno zamaje tla pod nogami, saj ugotovi, da je njegovo edino (moralno) opravičilo, njegova teorija, ničeva. Tako edina pot k notranjemu miru zanj postane priznanje zločinov sebi in svetu.

Sonja
Mila in razumevajoča hči nizkega uradnika. Svojo notranjo moč črpa iz vere v boga, saj je pred hudo preizkušnjo. Da bi pomagala obubožani družini, postane prostitutka. Tako žrtvuje sebe, da bi pomagala drugim.
Ko se zaljubi v Raskolnikova, so njena vera in prepričanja na hudi preizkušnji, saj je Raskolnikov s svojim nihilističnim pogledom na svet njeno živo nasprotje. A vendar ne izgubi vere vase in v boga ter prisili Raskolnikova, da se sooči s svojimi demoni.

Aljona Ivanova
Stara oderuhinja, ki živi skupaj s svojo polsestro Lizaveto. Raskolnikov si jo izbera za žrtev, ker se mu zdi, da je družbi popolnoma nekoristna. Še huje, s svojimi oderuškimi cenami onemogoča mnogim ljudem, da bi do konca izkorisitili svoj "potencial", torej bo njegov zločin samo izboljšal kvaliteto petrograjskega življenja.


4. Pripovedovalec v romanu

je prvoosebni. Počasi nam odstira zgodbo in se izdatno posveča psihi glavnega junaka.
Ker je bil Dostojevski v časovni stiski, roman pa je izhajal v časopisu, je zgodba nastajala postopoma, pisatelj pa je lahko sproti poglabljal lik Raskolnikova in ideje zločina, kazni, vprašanje obstoja boga ter moralnih vrednot.


5. Psihološki realizem v romanu

Dostojevski počasi gradi lik Raskolnikova in korak za korakom razkriva njegovo duševnost, razpoloženja in razmišljanja, njegove dvome in upe. Ne ustavlja se ob "navadnih" vprašanjih o smislu in bivanju, ampak preiskuša meje sprejemljivega in moralnega. Pred nami je duševnost mladega človeka, ki je zaradi občutka večvrednosti in moči krenil na pot preizkušanja svoje teorije. Pokaže se, da največji preiskus sploh ni sam umor, kot je najprej predvideval, ampak občutek krivde, ki se počasi, a vztrajno tihotapi vanj, ga razjeda in ga končno prisili, da se sam prijavi, saj čuti, da bo iz začaranega kroga lastne nemoči prišel samo tako, da bo za svoje dejanje kaznovan.


6. Motivacija in priprava na zločin

Raskolnikov je reven študent, ki vidi v svetu okoli sebe neizmerne možnosti in meni, da jih lahko izkoristijo samo tisti, ki niso povsem "običajni". Zgradi si teorijo o večvrednih in manjvrednih in bolj ko jo sestavlja, bolj jo želi preiskusiti, saj sčasoma ni več povsem prepričan, da sam res sodi med takoimenovane "izbrance".
Izbere oderuško starko, ki z visokimi obrestmi greni življenje revnim sosedom, ki si z zastavljanjem začasno lajšajo težo vsakdana. Naredi načrt in mu zvesto sledi.
Priložnost za zločin se mu ponudi kar sama, ko izve, da bo žrtev sama doma. Omamljen od lastnega "poguma" se pred ničemer več ne ustavi. Tudi sestra, ki se med tem nenadejano vrne, mu ne more preprečiti načrta. Pijan od dejanja se loti še nje.


7. Raskolnikov po zločinu

Že med umorom Raskolinkov izgubi vsakršno razsodnost, vse se odvija tako hitro, toliko krvi... A vročičnost ne preneha, ko je krvavo delo končano. Stanje se mu le poslabšuje. Pod vplivom mor postane paranoičen, povsod vidi obrmenilne dokaze, iz vsake besede, ki jo sliši, silijo prikrite obtožbe. Jasno mu postane, da se je ves Petrograd zarotil proti njemu, da se vsi le pretvarjajo, hlinijo nevednost, da bi ga porinili preko roba.
V trenutkih ko pa se na površje prerine racionalni Raskolnikov, mu postaja vse bolj jasno, da mu je splodletelo. Ni nadčlovek. Je le še ena "uš", s katero se je usoda kruto poigrala.
Zatočišče in duševni mir najde le pri Sonji, ki ga ves čas nagovarja k predaji, k priznanju in s tem v njem budi zatrte čute moralnosti in človečnosti.
Nazadnje le spredvidi, da bo našel mir le, če zločin prizna sebi in svetu ter sprejme kazen.


9. Raskolnikov in Sonja

Sonja je mila in razumevajoča in je na prvi pogled pravo nasprotje z večvrednostno teorijo prežetemu mladeniču. Vendar Raskolnikov v svojem bistvu ni tak. Podoben je Sonji, da ji bolj kar ne bi mogel biti. Tudi njegova duša je mehka in nežna, samo teorija, ki si jo je zgradil morda ravno zato, da bi otrdel in ga življenje ne bi več tako zlahka prizadelo, ga dela drugačnega. In potem kot da ne sledi več sam sebi, ampak je ves omamljen s sklopom idej, ki si jih je sestavil. Ne pomišlja, ko izvršuje dokončno dejanje, zamisli se šele kasneje, ko ga z ničimer ne more več popraviti. Takrat pride spet na dan "stari" Raskolnikov, ki najde v nežni in bogu vdani Sonji oporo, da se preda in pomoč na poti bolečine, ko mora za svoje dejanje plačati.

10. Sporočilo romana

Dostojevski pred bralcem razkriva duševnost junaka, ki si zgradi svoj svet. Spremljamo njegovo preobrazbo od "normalnega" do "poklicanega" oziroma "izbranega" in nazaj do zavrženega, obupanega, vendar "očiščenega".
Pripoveduje nam, da zločinu vedno sledi kazen, saj je um tisti, ki kaznuje, tudi če se roki pravice izmaknemo.

Teme za letošnjo maturo so že določene in sicer so to "Etična vprašanja v Zločinu in kazni ter Alamutu", tako da pričakuj drugačne teme (npr. pravica do umora, mi smo sedaj pisali esej z naslovom Ponižani in razžaljeni, pa si moral napisat katere osebe v Zločinu in kazni se ti zdijo ponižane in razžaljene, dve osebi si moral izpostaviti in ju primerjati...)

switch, samo vsebinsko gledano -- je tvoja naloga napisati esej ali obnovo oz. "opis"?

Ker tole mi deluje kratkomalo obnova nekaterih delov knjige. Ni nekega lastnega razmišljanja, ni "vzrokov" (Zakaj se Marmeladov poroči s Katarino? Kako deluje Katarinina osornost, ko jo prosi odpuščanja?...), zgolj povzemanje dogajanja...

--

aha, vidim, da si napisal, da gre za "opis" ... Potlej deluje kul ;). Sam jaz nisem pisal "opisov" od srednje šole dalje. [Nikol niso -- na srečo -- tega zahteval od nas. Sovražim to :]>]

Hvala za kritiko
Pravzaprav je res, da sem Marmeladova le opisal. Namreč, vsak si je moral v šoli izbrati osebo, ki jo bo opisal in to po knjigi in potem pred razredom govorno predstaviti. Če bi razpravljali o vsaki osebi posebej, bi to vzelo preveč časa. To velja posebej zato, ker nekatere osebe (npr. Marmeladov in Katerina) ne vplivajo na potek dogajanja tako radikalno kot npr. Sonja. Zato o teh osebah povemo le podroben opis, izpostavimo motive in vpliv na Raskolnikova.

OwcA: najlepša ti hvala, ker si popravil napake
Ziggga: opisi niso nič slabega, dokler jih narediš natančno. S tem bralcu omogočiš možnost, da si mnenje ustvari sam. Opisi oseb, ki jih delamo v šoli sedaj so mi zelo všeč ravno zato, ker po opisu lahko vsak pove svoje mnenje.

Če se bo razred strinjal bomo na forumu objavili tudi opise drugih oseb, ki so prav tako dolgi in upam, da pravilni. Vendar to je velik ČE, saj veste intelektualna lastnina in ostalo. Opis je dokaj kratek, če bi jaz začel premišljevati, pa bi bil to najdaljši post na svetu

Morda bo komu tole v pomoč. Opozoril bi le na to, da je Dostojevski pisal pred Nietzchejem, da ne bo kdo mislil, da se je zgledoval po njem.
Nietzche ni pisal zelo enotno, ideje so se skozi njegova ustvarjalna obdobja spreminjale, tako so njegova dela na večih mestih protislovna in/ali omogočajo različne razlage. Sam sem izbiral takšne, ki se najbolj približajo Raskolnikovim idejam, vseeno pa je uporabljena Nietzchejeva terminilogija ne Raskolnikovova.

---

Volja do moči

Izhodišče svoje gonilne sile sveta Nietzche poišče v iracionalnem delu človekove duševnosti, torej v najbolj prvniskem nagonu, ki zanj predstavlja voljo do moči. To je težnja k stopnjevanju intenzivnosti, kvalitete in moči obstoja. Vsako bitje želi prignati ugodje do skrajnih meja, kar lahko doseže le na račun drugih bitji. V svojem boju to bitje neprestano srečuje druga bitja, ki težijo k enakemu cilju, s katerimi nato družno nadaljuje svoj pohod. Izkoriščeni so vsi, ki so šibkejši zaradi združevanja enako mislečih, to pomeni vsi, ki si ne delijo temeljne ideje, ki se ne pokoravajo osnovnemu načelu narave (volje do moči). Kot takšni, neprilagojeni in zato neuspešni, bodo izumrli, ko ne bodo več koristili močnim, močni pa se bodo razvijali naprej, dokler ne bo radost do življenja razvita do popolnosti. Kajti tedaj se bosta trpljenje in bolečina spremenila v slast nad intenzivnostjo življenja.

Nadčlovek

Bog je mrtev! Vsa teža naših dejanj je na naših plečih. Toda kaj določa to težo? Čredna etika. Etika, ustvarjena v interesu šibkih, da jih obvaruje same pred seboj, ob enem pa je to sila, močnejša od vsakega zakona, sila s katero oblast obvladuje množico. V osnovi gre za razlikovanje med dobrim in zlim in idealiziranjem idej kot je ljubezen do bližnjega ali sočutje, ki so vcepljene globoko v podzavest črede. S tako ostrim ločevanjem dosežemo, da je večini pokoravanje zakonom (pravnim) samoumevno in dokaj enotno nastopijo proti vsakemu kršitelju trenutne ureditve.
Šele ko ovržemo to etiko, prevrednotimo vrednote, lahko odgovorimo klicu narave in začnemo uveljavljati voljo do moči. Čreda postane orodje za dosego tega cilja, obenem pa predstavlja tudi nekakšno selekcijo, le najboljšim izmed močnih se ji uspe iztrgati.
Čreda ima rada stalnice v življenju, nov gospodar bi prinesel spremembe, spremembe so slabe, torej so ti ljudje hudobni. Na vsak način si jih je treba pokoriti, saj vsak dvig iz povprečja prinaša novo miselnost, nova mislenost prinaša reforme, reforme pa spreminjajo stalnice. Reform se bojimo.
Tisti, katerim preboj vseeno uspe, postanejo novi gospodarji. Ker je gospodar tisti, ki postavlja pravila, ki jih osrečujejo (iskanje sreče v ljubezni do sočloveka...), pravila, ki pomenijo temelj vsem stalnicam v njihovem življenju, je gospodar nedvomno dober. Hudobni reformator kar naenkrat postane dobri in milostljivi gospodar, množica pa ostaja ista in bo ostajala nespremenjena vse dokler ostaja potreba zanjo, vse dokler ne nastopi nov rod človeštva, nadludje.

Nikoli se ne predajte obžalovanju, temveč si takoj recite: "Obžalovati bi pomenilo le nanizati k prvi neumnosti še drugo."

1.) Raskolnikov, Razumihin in Svidrigajlov

Oznaka,vrednotenje z moralnega stališča, ...

2.) Zločin in kazen
(Menda) Odlomek iz dela knjige, kjer Raskolnikov prizna Sonji, da je ubil Lizaveto in Aljono.

Kaj je pravilno: fedaj ali fedajin?

nam je učitlca rekla da fedajini

Ravnokar smo pisali esej!!!! Kako vam je šlo? Jaz sem pisal razpravljalni. Naslov je bil v smislu: 'Ali je droben zločin opravičljiv s tisočimi dobrimi deli?' (Notranje dileme Raskolnikova).

sm prežvel- sam da je mim!

Jst vem kaj sežgat, ko me bo naslednjič zeblo.

No, sej ni blo tko hudo. Da bi predgledal zadnji odstavek, mi je zmanjkalo časa. Druga pa tko. 4,5 strani ~ 800 besed.

Aja, pisal sem razpravljalnega.

Vsi bote razturali. No worries ;).

Jaz sem pisala interpretacijo. Kr kul, sam nimam filinga kolk bom pisala.

lp

Knjigi sta že v redu, zasovražil sem ju iz drugih vzrokov.

Kaj bi lahko še kakšen dobrotnik do ljudi, ki ne berejo radi. Dal gor obnovo pa opise glavnih oseb iz knjige Zločin in kazen lepo je biti mlad in nor