Na kateri faks? elektro/strojna?

Torej sem v dilemi med tema dvema fakultetama. v obeh primerih bi izbral UNI. V čem se najbolj razlikujeta? kter je bol zajeban in a sta matematika pa fizika enaki? Zaenkrat končujem Gimnazijo in mam še par dni za vpis in bi potreboval še kakšno mnenje.

To ne moreš kar potegnit črto pa rečt elektro je težja, jaz bi reko da je strojna rahlo težja. Sploh nekateri predmeti.
Jaz bi izbiral na podlagi tega če te veselijo vezja, elektronika. Drugače pa če končaš na vsakem faksu dobiš dovolj znanja.

No ja, je pa tudi zelo odvisno, katero smer na elektro si izbereš. Recimo energetika ni tako zelo zajebana, ter tudi delaš z bolj otipljivimi stvarmi

Pozdrav

Sicer sem malo starejša generacija (moja diploma je bila narejena še v eni drugi državi), sem pa drugače strojnik, ki je svojo profesionalno pot začel v razvoju elektromotorjev. Da se razumemo, zaradi tega mi elektrotehnika ni nič bližja. IMHO je pomembno, da si najprej razjasniš nekaj in sicer:

1. Študij elektrotehnike/elektronike in/ali strojništva sta v bistvu specialistični študij fizike. Če malo kakrikirano , strojniki gradimo na Newtonu, elektrotehniki na Maxvelu....

2. Obe polji sta tako široki, da lahko v obeh srečaš zelo "z******o" matematiko, ali pa povsem komot shajaš s srednješolsko....

3. Matematika na strojnišvu ni nič enostavnejša, kot na elektro....Mogoče predmet sam, kot takšen (vendar dvomim...), se pa veliko "z******e" matematike najde npr. pri trdnosti in elasto/plastomehaniki (tenzorji, tenzorji, tenzorji....), prenosu toplote (prenos toplote skozi trdne snovi in magnetizem sta presenetljivo podobna....), mehaniki fluidov (polja, potenciali, gradienti, rotorji.....). Skratka, matematika je jezik, ki ga "govorimo" oboji....

4. V mojih časih je veljalo, da so gimnazijci "briljirali" pri matematiki (matematika je bila najvažnejši pogoj za nadaljevanje študija v višjem letniku...), tisti, ki smo prišli s srednje strojne, pa smo z lahkoto opravili s tehnično dokumentacijo (risanje), statiko in načeloma strojnimi elementi..(v MB je prof. Flašker poskrbel, da smo strojniki in gimnazijci enako "švicali...). V višjih letnikih, pri prej omenjenih "matematičnih" predmetih so bili gimnazijci definitivno v prednosti....

Za kaj se boš odločil, hja, ali sploh imaš predstavo, kaj bi rad počel po končanem faksu? Vse je (kot vedno) v tvojih rokah....

LP

Jože

Woow, vsem najlepša hvala za tako hitre odgovore. Res je že zadn cajt da se odločim in po vsem tem kar ste napisal, sm se odloči za Strojnštvo. To pa predvsem zarad računalniškega risanja in pa tut naprej se bol vidim v tej stroki.
Mam pa še eno vprašanje glede tehničnega risanja. S katerim programom se največ dela? A sem potem zamudil veliko, ker risanja trenutno ne obvladam na nobenem programu razen u paintu . Je potrebno veliko risanja opravit doma/v študentu in ali rabim zato dost močn laptop, da use to gladko poganja??

Si probal tukaj kaj izvedet: Forum FS

Pozdrav

Še malo nakladanja o 2D risanju in 3D modeliranju z moje strani. Marsikomu se danes, v času, ko so 3D modelirniki že ustaljena svar, izdelava risb (bodisi klasična, s svinčnikom, "rotringi" in papirjem, ali pa računalniško (npr. Acad)) zdi nekako anahronistična in odveč. Pa ni čisto tako. Risbe so še vedno tukaj in bodo, iz različnih razlogov, še kar lep čas ostale. Pri "klasičnem" risanju/konstruiranju, ko se risba dela na papir ali z 2D risarsko programsko opremo mora konstrukter neprestano razmišljati o tem, kako se posamezne podrobnosti vidijo v projekcijah (opisna geometrija in zvračanje pogledov) in pa da bo risba definirala izdelek v celoti (izris podrobnosti, posebnih pogledov, prerezov ipd...). S takim delom se ostri ne samo znanje za izdelavo risb, temveč posledično tudi sposobnost branja tehničnih risb. Pri mlajših generacijah strojnih tehnikov in inženirjev opažam, da je ta sposobnost slabše razvita in lahko včasih predstavlja velik problem. Zato malo (več) vaje na tem področju ne škodi...Da zadeva okoli razumevanja risb ni tako enostavna, kaže tudi dejstvo, da še ni na voljo povsem avtomatskega računalniškega orodja, ki bi iz 2D risbe znal zgenerirati ustrezen 3D model.

3D modeliranje konstrukterja povsem osvobodi razmišljanja o tem, kako se bo stvar videla v projekcijah, pogledih in podrobnostih, saj se te zadeve v modulu za risanje naredijo povsem samodejno. Naloga konstrukterja pa je, da ustvari dovolj pogledov, prerezov ter podrobnosti ter ustrezno dimenzionira del, da je le-ta popolnoma definiran. Ker je izdelava risb v kontekstu 3D modeliranja dokaj trivialen in duhamoren posel in pa, ker je poznavanje zahtev za 2D risbe slabše, je posledično (običajno) tudi dokumentacija, ki bazira na 3D modelu, slabša, kot "klasično" narejena.

Zadeve se sicer tudi tukaj premikajo v smeri, da 2D dokumentacija ne bo več potrebna, vendar je do cilja še kar dolga pot....

Pa nočem strašiti, samo malo osvetljujem posamezne težave, s katerimi se boš srečal, če boš ubral pot konstrukterja v strojništvu....

LP

Jože