SDS ponareja dokumente

Glavni cilj je, da zasebno šolstvo ne profitira na račun državnega.

In obratno? Ali to pa ne?

o+ nevone

V vsem temu je najbolj važno sledeče spoznanje :

Turk: kriza vrednot gor in dol
[Time gap][/Time gap]
Turk: kriza vrednot gor in dol
[Time gap][/Time gap]
Turk: kriza vrednot gor in dol
[Time gap][/Time gap]
Janša: Turk laže.
Turk:ne lažem, ne bom tožil, .... politični kulturi, bla,bla,bla,oh,ah,uh,...

In kaj lahko sklenemo.
1. Turk zares o nečem laže in ve, da ga Janša lahko s*** p****.
2. Brbotanje o krizi vredot je bilo zgolj samo še eno prazno valjenje buč.

Vsak mu lahko reče lažnivec ali samo Janša, a ?

Ker ni problem, da bi bile zasebne šole boljše, problem je, če so zaradi tega javne šole slabše (kot so sedaj).

Kaj bi povzročilo slabšanje kvalitete javnih šol s strani zasebnih šol?

In še vedno ostaja vprašanje ali zasebno šolstvo lahko profitira na račun javnega in obratno?

o+ nevone

Kaj bi povzročilo slabšanje kvalitete javnih šol s strani zasebnih šol?

Če iz istega žaklja financiraš še nekaj zasebnih šol, to pomeni, da ostane manj denarja za javne. Te imajo sicer na račun zasebnih nekaj manj učencev in z njimi povezanih stroškov, ampak kakovost šolanja se vseeno lahko poslabša, ker mnogi stroški niso sorazmerni s številom šolarjev.

Obstaja tudi nevarnost, da gredo boljši učitelji na zasebne šole, ker imajo tam višje plače od državno določenih, deloma na račun državnega denarja.

Kakovost javnih šol lahko niža tudi razslojevanje šolarjev. Pa še kaj bi se verjetno našlo.

O.

Privatno vs. zasebno je zame odločitev med "univerzalna vsem dostopna storitev, ki jo jamči socialna država" in "samoplačniška de-luxe storitev, ki se jo 100% plačuje". Če to dvoje mešaš skupaj, potem narediš neužitno mineštro.

Tisti, ki bi plačevali zasebno šolo, bi še vedno morali plačevati tudi prispevek za javno. Tako, da mešanje ostane in to v korist javne šole.

o+ nevone

Da, vse javne storitve zapadejo pod "plačaj obvezno, uporabljaj, če hočeš". Če si zagovornik popolne privatizacije, potem razumem, da ti gre to v nos in tukaj pač ne bova našla skupnega jezika.

Jaz nisem zagovornik popolne privatizacije. Od kod ti ta ideja, ne vem.

Me pa zanima, če je zate sploh kakšen kompromis sprejemljiv in, če je, pri katerih javnih službah in v kakšnem obsegu?

Kompromis, da se zasebno ne omejuje z zakonom, javno se pa financira z obveznim prispevkom.

o+ nevone

Omejitve pa vidim predvsem v zagotavljanju minimalnih standardov. Dimnikar je lahko vsak, vendar pa da država certifikat, da je usposobljen. Šolaš lahko froca tudi doma, vendar pa naj država zagotovi teste znanja, ki so enotni za vse. Zdravnik lahko zdravi za kakršno koli ceno želi, vendar pa država zagotavlja, da je usposobljen in, da je oprema/prostor ustrezen. Itd... država naj da "baseline", ki se ga morajo vsi privatniki držati, potem pa naj dela vsak za kakršno koli hoče ceno.

Bodo te standarde sprejemali v parlamentu s sprejemanjem tovrstnih zakonov/predpisov?

Kakšno pa imaš mnenje glede sedanjega mešanja privatnega in zasebnega?

Zdi se mi normalno, da zasebni sektor trguje z javnim. Kakšne so pa konkretne malverzacije pri tem, in kdo se na račun koga okorišča, bi pa morali obravnavati konkretne primere.

o+ nevone

oldguy> "Bom poquotal, klikanje na linke ti očitno ne gre. No, saj ni težko za razumet"

Nič ne skrbi, klikanje na linke mi gre solidno dobro, bralno razumevanje tudi. Malo drugače pa kaže tvoji skladnji.

nemški defence minister odstopil, ker je doktorat padel ven iz plagiata.

Ni se ti treba obremenjavat - vsebinsko po skrbnem branju linka ni dvoma, za kaj gre. Sporno je le, kako si ti zapisal. "Plagiat" je v prostem prevodu prepisovanje ali goljufanje oz. predstavljanje tujega dela kot svojega. Ni jasno, kako "doktorat pade iz goljufanja". Kdaj pa je padel vanj?

Bodo te standarde sprejemali v parlamentu s sprejemanjem tovrstnih zakonov/predpisov?

Hm. Dobro vprašanje. Nekatere standarde, ki se neposredno zadevajo zdravja in življenja ljudi bi verjetno moral sprejemati DZ. Recimo zdravniški. Drugi standardi, ki nimajo tako "globalnega" vpliva pa so lahko določeni v podzakonskih aktih resornega ministerstva.

Edina stvar, ki se bi ji izrecno izognil je neposredno določanje s strani cehovskih ustanov. To se rado izrodi v varovanje lastnega statusa in anomalijo na trgu. Lahko to počnejo prostovoljno, ne bi pa temu dajal pravne teže ali pa zastavljal državnega sistema za takšne standarde ali "standarde".

Zdi se mi normalno, da zasebni sektor trguje z javnim. Kakšne so pa konkretne malverzacije pri tem, in kdo se na račun koga okorišča, bi pa morali obravnavati konkretne primere.

Zelo pogost primer, ki mi gre neizmerno v nos, je primer zdravnikov specialistov, ki dopoldne v javnem zavodu sedijo in ugotavljajo, da so čakalne vrste predolge, hkrati pa novim pacientom za prvi pregled svetujejo lastno samoplačniško ambulanto, da se bodo izognili predolgem čakanju v čakalni vrsti javnega zavoda. To je narobe na več nivojih:
- zdravnik se ne trudi v okviru delovnega razmerja v javnem zavodu - obstaja sum, da je to povezano tudi z daljšimi čakalnimi vrstami
- zdravnik ima boljši položaj od zasebnih konkurentov, ki nimajo dostopa do pacientov v javnem zavodu, da bi pri njih neposredno reklamirali (reklamiranje zasebnikov v javnih zavodih je sicer prepovedano)
- zdravnik v času, ko je plačan za delov v javnem zavodu promovira zasebno prakso

To je konkreten primer mineštre, ki je ne prenašam. Zato predlagam, da so zasebniki samo 100% zasebniki, ne pa malo mešano na žaru. Pa morda bi našel še kakšen soroden primer, kjer so zavozili s koncesijami, ki so sedaj v škodo trga, čeprav ni govora o splošni omejeni dobrini, dostop do katere bi bilo potrebno posebej regulirati.

Hkrati se mi zdi popolnoma nesporno to, da javni in zasebni zdravstveni zavod konkururata za npr. opravljanje sistematskih pregledov za zaposlene. Ali pa plačano predavanje zdravnika zasebne prakse na javni ustanovi. Ravno tako ni nič spornega v predavanju javnega zdravnika v zasebni ustanovi. Itd... Čim več tega, tem bolje.

oldguy> "Bodi grammar troll, če hočeš...moja "tršica" pač nisi..."

Daleč od tega. Ni problem v gramatiki; nisi postavil narobe vejice ali zamenjal predlog s/z. Ustvaril si pomensko neobstoječo besedno zvezo. Če ne bi bilo linka na original članek, bi ljudje kamot dobili napačen vtis, kaj se očita nemškemu ministru.

Kar si napisal je enako, kot bi nekdo v kakem drugem oddelku foruma prosil za pomoč pri nastavljanju portov na routerju, napisal bi pa, da mu switch pinga porte in mu zato ne dela utorrent.

Z nekoliko truda se celo da ugotoviti, kaj sploh avtor hoče povedat, ne spremeni pa dejstva, da ni potrebe po izumljanju božjastnih besednih zvez, če se da isto povedat na ustaljen način po kmečko.

Bogastvo je stranski produkt napredka. Pretirano bogastvo pa je za lastnika balast. Vrednost takšnega balasta je nemoralna in učili so nas, da je sedaj kapitalizem in ne fevdalizem, kjer vladajo razni oligarhi, vplivne ameriške družine ali po naše tajkuni. Omenjali ste financiranje političnih strank. Skregano z zdravo pametjo je, da lahko bogataš kupi politika. Če se že financira volilne kampanije, naj se pred volitvami javno objavi, koga dejansko volimo.

Ne me narobe razumet. Bogataš naj bo bogataš do neke mere. Naši tajkunčki so imo upravičeno v manjšalnici. So pa imo tudi upravičeno bolj obdavčeni oz. jaz bi jih obdavčil še bolj. Povsod po svetu, če bi bilo možno.

Zadnjič sem ujel, kako v ZDA razmišljajo o napihljivih in estetskih iglujih za boljše udobje brezdomcev. Nesmisel. Naj raje vlagajo v sistem, kjer brezdomcev ne bo. Tak sistem bi bil v ZDA (tudi drugje) povsem uresničljiv, če bi se bogastvo najbogatejših malce sprostilo in porazdelilo med tiste, ki si ne znajo ustvariti niti tistega nujno potrebnega. Po domače, boljša sociala in manjša požrešnost najbogatejših.

Tak sistem bi bil v ZDA (tudi drugje) povsem uresničljiv, če bi se bogastvo najbogatejših malce sprostilo in porazdelilo med tiste, ki si ne znajo ustvariti niti tistega nujno potrebnega. Po domače, boljša sociala in manjša požrešnost najbogatejših.

Se pravi, ko bomo Slovenijo z napačnim razmišljanjem spravili na kant, bomo začeli kazat s prstom na Ameriko: Poglejte oni pa imajo, naj še nam dajo malo!

Pot v propad je namreč zagotovljena, če stimuliraš tiste, ki nimajo potenciala za razvoj in samovzdrževanje bolj kot tiste, ki ga imajo.

Zadnjič sem ujel, kako v ZDA razmišljajo o napihljivih in estetskih iglujih za boljše udobje brezdomcev. Nesmisel.

Ideja se mi zdi humana in ne dvomim, da jo bodo tudi izpeljali.

Družbo se boljša z majhnimi koraki, ne pa z nekim velikopotezništvom, ki niti ni jasno definirano.

o+ nevone

Kakor katera. Ravno včeraj sem gledal dokumentarec Inside job (v nedeljo dobil Oskarja), o finančni krizi 2008. Posamezniki so nenormalno bogateli, njihova dejavnost (investicijsko bančništvo) pa ni koristila nikomur, razen njim samim. Ne samo, da ni koristili, vsem drugim je škodila.

Na kakšen način pa so obogateli?

o+ nevone

Eh, Okapi. Zasebna iniciativa in podjetniška iznajdljivost. Kakšne prevare neki ... Če je trg progutal in je bilo vse AOK, že mora bit tako. Wait ...

nevone je 2. mar 2011 ob 10:39 izjavil:

Eh djordjevic, ne se spakovat, no.

Bullshit, ki so ga skuhali z izvedenimi finančnimi instrumenti onkraj luže (vrli zahodnjaški bankirji na naši strani pa pridno kopirali), nas je pahnil v kur*evo recesijo. Da je mela poor income familija eno leto hišo, ki je ne bi zmogli odplačevati niti v najboljših pogojih, je samo stranski produkt masovnega zavajanja.

In ker so bile celo spodbujane (s strani države), da nudijo rizične nepremičninske kredite.

Aha, torej je spet kriva država. Zakon. Potemtakem, če hudo zbanaliziram, velja ta logika tudi v tem primeru: človek ostane brez strehe nad glavo in nima za živež, pa zato sklene razbiti mimoidočega, da bi prišel v zapor, kjer bo imel: a) brezplačno streho nad glavo in b) tri tople obroke na dan. Jaz bi sicer pripisal krivdo lopovu, ki svoj nezavidljiv položaj rešuje na plečih drugih, eni pa ultimately v tem vidijo krivdo države. Fajn. Ponavljam, _hudo_ zbanalizirano. Pa še nekaj - da ne bo pomote, seveda nosijo del krivde tudi ljudje, ki so se (očitno) kreditno nesposobni podajali v stanovanjske/hišne avanture, ampak konec koncev, kaj pa je pri nas bankam preprečevalo, da bi prav tako podeljevali take kredite? Pustimo za hip ob strani dejstvo, da so se milijonski krediti dajali na lepe oči. Vsaj državne banke te ne šljivijo pet posto, če nisi zaposlen za nedoločen čas. A slovenske banke se torej ne zanašajo na državo oz. davkoplačevalske injekcije (ki praviloma sledijo ciklično)?

V praksi, kot se vse bolj kaže, zaradi taistih človeških slabosti v resnici ne funkcionira ama nobena ideja. So samo dobri in manj dobri približki.

Nevone>Se pravi, ko bomo Slovenijo z napačnim razmišljanjem spravili na kant, bomo začeli kazat s prstom na Ameriko: Poglejte oni pa imajo, naj še nam dajo malo!
Pot v propad je namreč zagotovljena, če stimuliraš tiste, ki nimajo potenciala za razvoj in samovzdrževanje bolj kot tiste, ki ga imajo.

Dokler nismo postali del velike družine smo bili zapufani minimalno. Ker se pufamo pri velikih, bo krivda v primeru "kanta" tudi na strani velikih. To kar ti govoriš pa Amerika dela že desetletja. Več miljard € nepovratnih sredstev, v obliki denarne pomoči, mečejo nesposobnim avtokratskim režimom v Afriki, namesto, da bi najprej poskrbeli za svoje (nesposobne) državljane.

Thramos>Nekateri samo opažamo dogajanja okoli sebe, ki kažejo da bolj prosti trgi za ljudi prinašajo pozitivne učinke, več vmešavanja države pa dolgoročno sranje.

Pa pokaži na kakšnem primeru to trditev. V ZDA in Nemčiji se država kar konkretno vmešava v gospodarstvo. Da ne govorim o Kitajski. Prosti trg, kakršnega učijo ekonomisti ne obstaja nikjer, ker so se povsod (predvsem v J.Ameriki) kjer so ga poskusili vpeljati, ljudje uprli preden bi povsem propadli. Če bi vsi ljudje (ali pa vsaj velika večina) razmišljali in delovali tako kot učitelji ekonomskih "znanosti" bi prosti trg verjetno deloval, ker temu ni tako, je ukrepanje države včasih nujno potrebno.

Karaya 52 je 2. mar 2011 ob 13:40 izjavil:

V Južni Ameriki gospodarski powerhouse, vzgled, predstavlja Čile, copy paste ameriške podjetniške filozofije, temu primeren je tudi BDP. Malo višje in v desno strašita paleosocialista Morales (Drnovškov frend) in venezuelski klovn Chavez, katerega država relativno zgublja napram ostalim državam regije. Še malo višje je dragulj neoliberalne ekonomije, Panama, latinskoameriška Švica, ki že dlje časa beleži visoko gospodarsko rast. Vajenci bodo še nekaj časa ostali vajenci, glodali socialistične modele dokler bo še kaj kruha na mizi.

Panama sicer ni v Južni Ameriki. Zaradi prekopa pa res deluje kot ena ameriška kolonija. Čile je gospodarsko uspešen predvsem zaradi izvoza bakra. Svetovno največje podjetje za pridelavo bakra je državni lasti. Prosti trg? Mogoče tebi ne bi škodilo nekaj vajenštva.

Čile so kar so po zaslugi Pinocheta, ki je državo leta 73 rešil pred socializmom, nacionalizacijo so izvedli pred njegovim "coup d'etat". Če želiš zagovarjati državni intervencionizem, potem Čile za to res ni primerna država. Drug primer, Libija je socialistična džamahirija, sedi na nafti pa nikamor ne prileze. Socialistom lahko daš rudnike zlata, pa z njimi ne bodo znali uporavljati, kot Chavez ne z naftnimi polji.

Drug primer, Libija

Brazilijo pa še kar ignoriraš. Kot noj, ki vtakne glavo v pesek, da ne vidi neprijetnih resnic

O.

Nisem pravočasno videl tvojega posta o Braziliji, ki jo Čile, kot 11. najbolj liberalno gospodarstvo sveta potolče v vseh pogledih. Če je Lula, ki se je družil z levimi radikali (ki so iskali politike ki bodo imeli 5 minut časa za njihove ideje) bil na oblasti, to za Brazilijo ne pomeni nič dobrega, za international left pa je to že uspeh. Si to hotel povedati?

Vajenc, temu se reče prehod iz socialističnega brezna do najbolj uspešne južnoameriške države. Zakaj v svoji ljubezni do socializma ne zagovarjate, kaj vem ... uspehov socialističnih džamahirij? Ali pa djordjevic, zakaj Tito ni zapustil države v dobri kondiciji, ampak nas je ekonomsko pahnil 20 let za Zahod, izvajal politični teror, da ne omenjam 200.000 pobitih po drugi svetovni vojni, Pinochet pa iz razpotegnjene zabačene države naredil ekonomski power house? Fail ideologije, kdo ima potem glavo v pesku.

Js ti ne morem pomagat, če v svoji ljubezni do demokratične socialne države (primera še vedno nisi dal), ne zgooglaš statiske Čila pred 1973, ko je marksist Allende gospodarstvo spremenil v kripla, ki se spopada z 800% inflacijo. Reforme Pinocheta, ki jih bi jih vsak sredinsko usmerjen politik imenoval za neoliberalne so državo zavihtele na vrh južnoameriških gospodarstev. In to imenuješ spodletel poskus, ja prav ane, te bo pač težko jemati za kredibilnega sogovornika v prihodnje.

The junta embarked on a radical program of liberalization and privatization, slashing tariffs as well as government welfare programs and deficits.[50] In 1973, Chile was in shambles - inflation was hundreds of percents, the country had no foreign reserves, and GDP was falling.[51] In order to halt the ongoing economic collapse, economic reforms were drafted by a group of technocrats known as the Chicago Boys because many of them had been trained or influenced by University of Chicago professors. The first reforms were implemented in three rounds - 1974-1983, 1985, and 1990.[51]

Beat that!

Demokratične socialne države? Francija, Nemčija, skandinavske države ...

Reforme Pinocheta, ki jih bi jih vsak sredinsko usmerjen politik imenoval za neoliberalne so državo zavihtele na vrh južnoameriških gospodarstev. In to imenuješ spodletel poskus

Reforme Pinocheta so Čile pahnile na rob, ki so ga pred tem gledali od daleč. To je bil neuspešen poskus neoliberalnih sprememb. Po Pinochetu so uvedli nazaj socialo in še naprej usmerjali svoj izvoz predvsem v baker, čigar podjetje je v državni lasti. Daj izvoz bakra državnega podjetja ven iz BDP pa povej kje bi bil Čile.