Šolanje doma

..., ko se starši nočejo ukvarjati z otoki.

IMHO izvor praktično vseh težav pri sicer zdravemu otroku.

Moraj pa IMHO tudi starši sebi postavljati meje. Do kje je ukvarjanje z otrokom zdravo in od kje naprej mu morda že škoduje.

SomethingEls je 4. nov 2010 ob 17:35 izjavil:

Vrstniki so nedvomno potreben del odraščanja.

Mogoče sem staromoden...ampak jaz trdim, da človek mora biti vsake tolko postavljen v stresno okolje. Moje odraščanje ni bilo ravno brez težav...daleč od tega. Družil sem se tudi z "golaznijo" in se pošteno opekel. Ampak to je vse prispevalo k učenju socialnih taktik. Če ne drugega, sem se znebil naivnosti in postal bolj samostojen. Ko se ukvarjaš z osebami, čez čas dobiš občutek za prepoznavanje vzorcev in znaš boljše ocenit kaka je oseba.

Šola je kot neka mala džungla...če se v njej znajdeš ti nudi mnogo ugodnosti, če ne pa hitro umreš.


Sicer pa jaz nisem bil attention whore...doma učeni otroci pa zlo vrjetno so, mogoče bodo taki še bolj uspešni ker bodo želeli bit v centru dogajanja. Kot voditelji bodo živ obup, ampak ljudje bodo vseen tupasto k njim strmeli.
Ja ta vzorec mi je dokaj poznan ja. Heh, maybe you got a point after all.

Se spomnem ko smo se v osnovni igrali bunkerje (silly name for kids tribal warfare), vodje plemen so vedno zasedli totalni nesposobneži in idjoti.

BlueRunner> "Nekajkrat opazil in malo pogledal. Kolikor vidim se oddaja posveča predvsem saniranju staršev, ki so svoje otroke z raznimi "permisivnimi" pristopi zavozili do konca."

Ja, saj v bistvu je to res. Za praktično vsemi problematičnimi otroci se skrivajo vzgoje nesposobni starši. Sicer ideja "stola za poredne" niti ni napačna - za nekega otroka ki še ni toliko zavožen, da se bo staršem 30 minut histerično upiral. Torej je na nekem nivoju, ko sprejema avtoriteto staršev in je tudi sposoben absorbirat vzgojne prijeme, s tem pa standarde obnašanja, neko osnovno oliko, moralo. Mulc, ki se je pa 30 in več minut sposoben dret in metat v tla, da bi dosegel svoje, si pa - sori, ne zasluži drugega kot navita ušesa ali dve po riti. Seveda pa ne mislim, da mu je treba ušesa odtrgat in da ga je treba s pasom premlatit, da ne bi bil sposoben sedet 14 dni.

BlueRunner> "Kar se tiče psihičnih posledic pa se strinjam s tem, da bi dve po riti verjetno privedle do hitrejše rešitve, hkrati pa bi otrokom potencialno privzgojile vzorec obnašanja, da se lahko problemi rešujejo s silo. Kar pa ni dobra ideja... za dolgoročno propsperiteto otrok, seveda."

Jah, če sklepam iz lastnih izkušenj, se k sreči ne morem strinjat. Sam sem jih do svojega 10 leta dobil po riti kar nekajkrat. Nihče me ni mlatil, da bi imel modrice, bolj kot rit me je bolel ego. Nisem dobil niti ene preveč, kakšna več ne bi škodila. Kljub temu težav ne rešujem s silo. Daleč od tega, da bi bil to moj princip delovanja. Parkrat sem imel konflikte z ljudmi, ki so vsebovali tudi zatekanje k samoobrambi s fizično silo, to je bilo pa to. Deklet ne mlatim, k ostalim oblikam deviantnega obnašanja se tudi ne zatekam...

V moji glavi je bilo že od malih nog jasno, da sta dve po riti kazen za poredne otroke in tega nikoli nisem enačil z reševanjem problemov. V splošnem menim, da je to povezovanje tepežkanja s "pridobitvijo vzorca, da nasilje rešuje probleme", spet ena mnogo preveč posplošena nebuloza modernih psihologov. Doktorate je pač treba iz nečesa narest. Ja, če ima otrok neljubeče starše, nesposobne normalnega čustvovanja, ki bi ga pretepali in klofutali brez pravega vzorca, predvsem iz lastnih frustracij, bi bilo verjetno drugače. Realnost kaže povsem drugačno sliko: generacije, ki so odraščale v 70. in 80. letih, torej ravno preden se je začelo na veliko poudarjati pravice otrok in osveščati glede psihičnih travm, ki jih puščajo zlorabe, imajo danes sami otroke. Odraščali s(m)o torej v klimi, ko s(m)o bili sami še velikokrat tepeni, pa zaradi tega danes ne mlatimo otrok vsepovprek. Prav tako so pretepi na veselicah danes precej bolj redki, kot so bili pred tridesetimi leti, čeprav danes na razne veselice hodijo prav otroci tistih staršev, ki so se pred 30 leti na polno pretepali.


Pyr0Beast> "Samo da to včasih zna priti do 'shaken baby syndrome' in podobnih zadev, ko se starši nočejo ukvarjati z otoki."

Ah, to je le glupa propaganda taistih pedopsihologov in pedopsihiatrov, ki si želijo (morda tudi podzavestno) ustvarit klientelo. Upam si trdit, da normalen človek, ki so ga v mladosti občasno vzgojno našeškali po riti ali od časa do časa navili ušesa (ne pa pretepali s pasom, metali v zid, brcali ipd.), ne bo nič bolj nagnjen k stresanju dojenčka, kot pa njegov enojajčni dvojček, ki se ga starši niso nikoli dotaknili.

Trdit, da je tepežkanje (spanking) nek pomemben ali celo odločujoč dejavnik pri formaciji agresivne osebnosti, ki ne zna nadzorovati svojih impulzov, je skoraj komično, če ne bi bilo žalostno. V bistvu je podoben šit, kot če govoriš, da gledanje nasilnih filmov in igranje nasilnih iger pripelje do strelskih pohodov najstnikov po šolah... Kar je (upam, da se vsi strinjamo) naravnost huronsko smešno. Takšne igre so lahko le kaplja čez rob v psihosocialnem razvoju že tako motene mlade osebnosti, en kamenček v mozaiku zapletene psihopatologije.
Podobno je pri tepežkanju, s tem pomembnim poudarkom, da je tu treba ločit še nebrzdano mlatenje otroka na eni strani in kontroliran udarec po riti oz. navijanje ušesa. Otroku je hitro dovolj, da ve, da je naredil narobe. Skratka, medtem ko je nebrzdano mlatenje lahko pomemben dejavnik pri nastanku nasilniškega vedenja, kontrolirano tepežkanje ne more biti. Jasno nam pa menda je, da je nebrzdano mlatenje otroka očitno spremljajoč dejavnik človeka, ki ima očitno še druge hude osebnostne probleme - le ti so pa mnogokrat bolj pomembni kot škodljiv vpliv na otroka.

Nekdo, ki se emocionalno ne more povezat z otrokom, nekdo, ki otroka lahko pretepa kot lutko in nekdo, ki ne razume otrokovih osnovnih potreb s celotnim svojem delovanjem močno vpliva na negativni psihosocialni razvoj otroka. In to je tisto, kar je zares pomembno: celoten mozaik. Ne pa samo dejstvo, ali tepeš otroka ali ne.

Tole zdajle si pa jako kriptično napisal. Od tega, da se ne strinjaš, pa do tega da se strinjaš - vse to razberem iz zgornjega.

Please, elaborate.

http://www.moviesfoundonline.com/zero_d...

Bi se strinjal...rahlo nasilna metoda, če je v kontekstu lahko pomaga. Tudi kdaj treba oprostiti otroku, če si neupravičeno ravnal. Se strinjam, da avtoritete ne smeš izkoriščati oz svoje fizične premoči ne smeš indiskriminantno uporabljat, ker tako naučiš otroka le tega da se bo znašal nad šibkejšimi.

Če otroku npr nekaj dopoveš, da ne sme delat/itkat/... ampak da vseen to naredi in zajebe stvar...ga napizdiš, mogoče simbolična klofuta, pustiš par urc da se zjoče, nato pa se ga usmiliš in mu ponudiš prijazno roko.
Nikakor ga ne smeš oklofutati in ga pustiti brez nekega epiloga.