Tržni inšpektor in licence za "zastonjske" programe

Če je programska oprema brezplačna, se nimaš česa bati glede licence.

Kazen za ilegalen prenos Firefoxa.

Po moje so lahko problematični tudi winzip, winrar, total commander in vsi drugi, ki jiš uporabljaš izven trial perioda.
Ponavadi se za vse najde free (like freedom) alternativa.
Recimo za prva dva 7zip in far manager namesto total commanderja.

Če imaš Linux, jo kar hitro odkurijo in te pustijo pri miru...hja, do par let pred penzijo. Vse, kar je pod GNU GPL, je OK.

Ni to printanje malo...nora ideja? S čim si potem inšpektor zasluži svojo plačo, če ne pozna vsebine licenc in mu jih je potrebno vreči pod nos v pisni obliki? Ok, ne rečem za noname/thirdparty zadeve, ampak OpenSUSE, OOo, FF?!?

Kako pa zgleda taka inšpekcija v praksi, je že kdo to mel?
Mislim predvsem na to, kako natančen je tak pregled, kakšne pristojnosti imajo.
Kajti na računalniku so tudi osebni ali zaupni podatki, datoteke.

Torej pogledajo start meni in instalirane programe, ali prebrskajo cel disk?

Mi prosim lahko kdo pove, katera inšpekcija zahteva stiskane licence in za kateri software je to potrebno ter kje piše karkoli okrog tega?

fosil je 7. mar 2010 ob 19:51 izjavil:

Kako pa zgleda taka inšpekcija v praksi, je že kdo to mel?
Mislim predvsem na to, kako natančen je tak pregled, kakšne pristojnosti imajo.
Kajti na računalniku so tudi osebni ali zaupni podatki, datoteke.

Torej pogledajo start meni in instalirane programe, ali prebrskajo cel disk?

Pogleda se nameščene programe. Obstajajo programi, ki ti povejo za vse nameščeno na disku. Vse je pa odvisno od temeljitosti preiskave. Če poteka na lokaciji, potem se več kot pregled nameščenih programov ne dela. Če se zapleni opremo, potem je zadeva resnejša in se očitno lahko preveri vsako enko in ničlo na disku.

V praksi je (pred par leti na primeru izjemno velikega znanega podjetja) zadeva izgledala takole.

1.) Po telefonu so poklicali z neke inšpekcije (ne vem točno kdo) in rekli, da pridejo čez par ur.
2.) Direktor je vse računalnike zaklenil v omare
3.) V celotnem nadstropju je po pisarnah ostal en komp, kjer je bilo nameščeno vse legalno.
4.) Pregled je uspel.

Kakih podrobnosti pa žal ne vem in ne dajem. Takole je to na Balkanu. :) Seveda velja omeniti, da se iz leta v leto zadeva resni in spreminja na "bolje".

V celotnem nadstropju je po pisarnah ostal en komp, kjer je bilo nameščeno vse legalno.

zanimivo - ponavadi imaš v seznamu osnovnih sredstev nameščeno koliko računalnikov uporabljaš in dolčene inšpekcije imajo dostop do seznama osnovnih sredstev

kar se pa tiče vprašanj OttoParts-a - večina odprto kodne programske opreme prinese licenco s seboj. najdeš jo v kakšni datoteki license.txt - če te kak inšpektor napade da tega ne smeš imet, pokliči na agendo ali COKS - prvo je podjetje, ki trži pomoč pri uporabi FLOSS swja, drugo je nek NGO, ki se ukvarja s podobnimi rečmi. v podjetju, kjer sem delal pred leti pa smo imeli inšpekcijo, so prnesli s seboj auditing softver, ne vem al so ga nameščali al so kako drugače pognali, zadeva jim je podala spisem vseg SWja, ki ga je našla na računalnikih (samo MS windows so znali pregledat), in za winamp in podobne reči so kar takoj rekli da al račun al pa kazen (free je samo za noncomercial use, tudi triali in sharewarei), potem smo mel nekaj softvera, ki so ga spisali lokalni sistemci in so moral pokazat licenco, odnesli so jo z delom kode, kot dokazom da je njihovo delo, za open source SW naMS kištah so pa leta 2004 še malček čudno gledali, ampak po ogledu license.txt so rekl dajo bodo preštudirali in se še oglasili. well potem so javili da je ostalo OK in poslali kazen za winampe, winrare en MS office, ki je bil nelegalno nameščen in nekaj specializiranega SWja - potem so nam šefi zelloooo težili in meli smo mesečne auditinge - aja pa precej vlko sranje je blo tudi zarad mp3jev,ki smo jih zaposleni meli na računalnikih, da smo med delovnim časom poslušali glasbo

@ Killer:
Če vnaprej pokličejo potem je to res O.K. je manj živčnosti in gužve v pisarnah.

@ Tear DROP:
Bom pogledal po diskih za licenco. Hvala za nasvet.
Winrar pa sem že eliminiral z računalnika in ga mislim nadomestiti z 7zip ali čim podobnim.

Ni dolgo nazaj, ko je prišel h nam v pisarne, nenapovedani inšpektor. Imam pa sam dva laptopa, na obeh linux in vsa zastojnska programska oprema. H sreči Virtualboxa ni našel :p

drgač pa, je to bil en gospod, tik pred penzijo pomoje, ko sicer ne vem kolk tehničnega znanja ima, vendar po večkratni izjavi, da imamo linux in openoffice, se je vseeno vsedel za računalnik, češ, bom jaz malo pogledal ta vaš linux, je bilo prvo vprašanje, ko ni našel tiste plave 'Start' vrstice: keri windovsi so to?

Kmal zatem je odšel z zaključkom: 'ni bilo ugotovljenih nobenih kršitev'.

Drgač, pa kar ti najde, imaš čas, nevem kolk je par tednov, da toisto programsko opremo nabaviš in se izogneš kazni. (al jo dobiš vseeno, sam manjšo?).

Pred skoraj desetletjem nazaj sem pogodbeno delal v enem od lokalnih zavodov in ker smo se ogromno ukvarjali s slikami (predvsem digitalizacijo in izdelavo arhiva), smo na enem razpisiu dobili denar in iz njega kupili enga Maca z Sonyjevim 21" katodnikom in A3 skenerjem.

Tudi k nam je prišel nek inšpektor, ampak ko je videl, da na računalniku ni Windows sistema je rekel, da hvala in je odšel. Čeprav je bil Mac nabito poln z nelegalnimi Adobe, Macromedia in drugo programsko opremo. Smo pa imeli licenco za Quark Xpress Passport z USB donglom.

Imeli smo še dva računalnika na katerih ni bilo v tistem času dejansko nič nameščenih, razen legalnih Windows 98 (OEM). Office je bil švarcvajs verzija, ampak je bil pred prihodom tega gospoda takoj odstranjen. Ko je gospod odšel se je črni Office spet našel nazaj a računalniku.

Kaj pa inšpektor lahko stori v primeru, ko je del diska kriptiran z npr. TrueCryptom? Lahko zahteva geslo?

Nazadnje, ko sem gledal licenco za VirtualBox, si ga lahko namestil na svoj službeni računalnik.

Sunova verzija je zastnoj samo za nekomercialno uporabo. OSS verzijo jasno lahko.

Citat s strani:

The full VirtualBox package is available in binary (executable) form free of charge from the Downloads page. This version is free for personal use and evaluation under the terms of the VirtualBox Personal Use and Evaluation License.
If, instead, you wish to purchase licenses for enterprise use and/or enterprise support for VirtualBox, please do not hesitate to contact your Sun representative or buy online from the Web Store

36. člen ustave

(nedotakljivost stanovanja)

Stanovanje je nedotakljivo.

Nihče ne sme brez odločbe sodišča proti volji stanovalca vstopiti v tuje stanovanje ali v druge tuje prostore, niti jih ne sme preiskovati.

Poraja se torej vprašanje, zakaj bi inšpektorja (ali kogarkoli) spustil v moje prostore?

Imaš odločbo sodišča? Nimaš? Potem pa nasvidenje.

Gost je 8. mar 2010 ob 13:55 izjavil:

Obstajajo programi, ki ti povejo za vse nameščeno na disku. Vse je pa odvisno od temeljitosti preiskave. Če poteka na lokaciji, potem se več kot pregled nameščenih programov ne dela. Če se zapleni opremo, potem je zadeva resnejša in se očitno lahko preveri vsako enko in ničlo na disku.

Hmm, kaj ima pa en inšpektor meni za nalagat svoj software na moj računalnik? Kaj pa če mi s tem poseže v integriteto mojega sistema? Naj se vsede za računalnik, nima pa kaj nameščat svojega softwera. In nima kaj brskat po mojih zasebnih podatkih (maili,...).

Gesel mu tudi ne povem - ga ne brigajo.

Varianta je USB ključ v USB portu z linuxi gor, da zaženeš alternativo namesto ilegalnega sistema z ilegalnimi programi. Inšpektor ne bo videl razlike.

LOL!

Drugače pa, inšpektorji lahko dobijo sodno odredbo tudi za vstop v stanovanja.

Ok, saj vem, da je tole off topic, ampak vseeno:

stanovanjski prostor = privat prostor,
poslovni prostor = privat prostor.

Saj je v katastru navedeno čigav privatni prostor neki poslovni prostor je.

Kot je v omenjenem členu ustave napisano: "ali v druge tuje prostore". Drugi tuji prostor, bolj jasno ne more biti napisano. Moj poslovni prostor je "drugi tuji (moj) prostor".

Seveda lahko dobi odredbo, ampak naj jo dobi. Tega pa ne bo dobil kar tako, na "lepe oči".

ender je 9. mar 2010 ob 15:58 izjavil:

preem je 9. mar 2010 ob 09:50 izjavil:

Ni dolgo nazaj, ko je prišel h nam v pisarne, nenapovedani inšpektor. Imam pa sam dva laptopa, na obeh linux in vsa zastojnska programska oprema. H sreči Virtualboxa ni našel :p

Nazadnje, ko sem gledal licenco za VirtualBox, si ga lahko namestil na svoj službeni računalnik.

jaja vbox že, sam windovsi ki so not naloženi ne :p

Stra je 9. mar 2010 ob 21:03 izjavil:

Ok, saj vem, da je tole off topic, ampak vseeno:

stanovanjski prostor = privat prostor,
poslovni prostor = privat prostor.

Saj je v katastru navedeno čigav privatni prostor neki poslovni prostor je.

Kot je v omenjenem členu ustave napisano: "ali v druge tuje prostore". Drugi tuji prostor, bolj jasno ne more biti napisano. Moj poslovni prostor je "drugi tuji (moj) prostor".

Seveda lahko dobi odredbo, ampak naj jo dobi. Tega pa ne bo dobil kar tako, na "lepe oči".

Čeprav se načeloma strinjam s tabo, se vsi teoretiki in praktiki žal ne. Pri nedotakljivosti stanovanja gre za "človekovo pravico" - te pa imajo zgolj "ljudje", ne pa tudi podjetja oz. družbe (čeprav so primarno asociacije ljudi). Podjetja torej ne uživajo "človekovih pravic" in njihovega varstva enako kot posamezniki.

Matthai, zakaj naj bi jaz kaj "pravil" na to?

Sicer pa mešaš ločene in neprimerljive institute. Pri prisluškovanju komunikacijam gre [nujno] za poseg v zasebnost posameznikov - zaposlenih. Ti, posamezniki, so tisti, ki uživajo zaščito iz naslova varstva zasebnosti. Ne pa "podjetje".

In v primeru teh inšpektorjev ne gre za [prometni ali vsebinski] vpogled v "komunikacije", niti v sredstva komunikacij, pač pa za preskus obstoja nameščene programske opreme.

Analogija s še enim neprimerljivim institutom - policist z radarjem ne opravlja preiskave zaprtih prostorov [vozila] ali osebne preiskave voznika, pač pa obstoj pravotvornega dejstva - hitrosti gibanja. Giblje se voznik s prevoznim sredstvo, a ne glede na konkretno sredstvo in lastništvo tega sredstva.

Ziga Dolhar je 10. mar 2010 ob 10:33 izjavil:

In v primeru teh inšpektorjev ne gre za [prometni ali vsebinski] vpogled v "komunikacije", niti v sredstva komunikacij, pač pa za preskus obstoja nameščene programske opreme.

Če mi odpre mail clienta - da. Če pogleda fajle na disku - da. Če pogleda recently used files - da. Da ne govorimo o ZTP...

Poglej tukaj...
Klik

Ampak kaj ima vse to skupaj veze z ustavo in človekovimi pravicami??? Prav nobene! Vse o čemer zdaj vi tu trabunjate je določeno z ZIN v petem poglavju (pooblastila inšpektorja).

Mater kar lasje mi gredo pokonci, ko začne folk nabijat o ustavnih in človekovih pravicah.

Pravim, da inšpektor ne more kar delati kar mu paše. Predvsem nima kaj poganjat nekih svojih programov na mojem računalniku. Pa tudi - kako naj vem, da mi tip ne bo česa sesul? Da ne bo kaj narobe kliknil? Naj mi podpiše izjavo o povrnitvi škode, pa bo.

Mimogrede - a ima tudi pooblastilo za dostop do tajnih podatkov, itd?. Saj verjetno vsi vemo zakaj imamo varnostne politike, ne?

OK, lahko me prosi, da jaz klikam po njegovih navodilih, samo - prisilno delo je po Ustavi prepovedano.

Ne, ne pomeni pa, da sme inšpektor kar brskati kot se mu zljubi.

19. člen ZIN:
Pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora ima inšpektor pri fizični ali pravni osebi, pri kateri opravlja inšpekcijski nadzor, pravico:
- pregledati prostore, objekte, postroje, naprave, delovna sredstva, napeljave, predmete, blago, snovi, poslovne knjige, pogodbe, listine in druge dokumente ter poslovanje in dokumentacijo državnih organov, gospodarskih družb, zavodov, drugih organizacij in skupnosti ter zasebnikov,

Mimogrede, kje točno tukaj kdo vidi pregled programske opreme?