New York Times - Po raziskavi, ki so jo opravili na eni izmed najbolj znanih ameriških univerz, Stanfordu, so daleč najbolj plonkajoči študenti na smeri računalniške znanosti. Pripisovanje je tukaj daleč najlažje, saj je levji delež tega sposojanje kode v programu, za kar je potrebno le označiti, kopirati in prilepiti kodo v svoj program. Da je to resen problem seveda pokažejo tudi številke, saj je bil z le 7% vseh vpisanih študentov na Stanford, ki obiskujejo program računalniških znanosti, slednji odgovoren za kar 20 do 60% vseh kršitev častne kode, Stanfordovih pravil, sprejetih leta 1921. Pravila pravijo, da študenti ne smejo plagiatizirati, kopirati dela drugih oz. pridobiti zunanje pomoči. Zaradi vseh teh kršitev pravil se je profesor Eric Roberts odločil zaostriti pogoje. Zaključni izpit na končno oceno vpliva s 15%, a se bo ta številka za celoten letnik povišala za 5% vsakič, ko bo eden izmed kršiteljev ujet. Pri tem jim pomaga tudi programska oprema, ki oddane domače naloge primerja med sabo in z nalogami iz prejšnih let. Profesor Roberts je dejal, da je najti skopiran program mnogo lažje, kot to mislijo študenti, saj sta sicer katerakoli dva programa, napisana ločeno, tudi popolnoma različna.
Raziskava žal ni upoštevala, če so bili plonkanja krivi študenti, ki so se osredotočili na študij računalniških znanosti oz. če so bili za to večinoma krivi drugi študenti, ki so predmete iz tega programa imeli le kot dodatne, izbirne predmete.
Preden se zjokajo naj pridejo na FRI, kjer zaključna ocena vpliva 100% na uspeh in ne samo 15% (no sej to tudi na ostalih naših faxih verjetno)... No nisem popolnoma iskren, potem je še ustni kjer ga še dodatno najebeš in po možnosti rukneš na 100% pisnega. ;) Če pa plonkaš ti pa prepovejo eno leto delat predmet, uradno te pa lahko celo banajo iz faksa.
Na FERIju pri nekaterih vajah že nekaj let uporabljajo in konstantno izboljšujejo programsko opremo, ki uspešno odkriva plagiatorstvo. Gre za nek napreden algoritem, sicer razvit na Berkeley-u. (In tu spremenjena imena spremenljivk zdaleč niso dovolj.)
Če dobijo dva, tri, pet osebkov, ki oddajo "enako" nalogo, dobijo vsi negativen odbitek točk v vrednosti naloge. (Če 10t -> -10t.) Seveda dobi s tem negativne točke tudi dejanski avtor in, če se plagiatorstvo odkrije, asistentje ne poslušajo nobenih argumentov, če bi recimo potem plagiatorji stvar priznali in s tem želeli omogočiti pravemu avtorju vse točke.
Na FERIju pri nekaterih vajah že nekaj let uporabljajo in konstantno izboljšujejo programsko opremo, ki uspešno odkriva plagiatorstvo. Gre za nek napreden algoritem, sicer razvit na Berkeley-u. (In tu spremenjena imena spremenljivk zdaleč niso dovolj.)
Če dobijo dva, tri, pet osebkov, ki oddajo "enako" nalogo, dobijo vsi negativen odbitek točk v vrednosti naloge. (Če 10t -> -10t.) Seveda dobi s tem negativne točke tudi dejanski avtor in, če se plagiatorstvo odkrije, asistentje ne poslušajo nobenih argumentov, če bi recimo potem plagiatorji stvar priznali in s tem želeli omogočiti pravemu avtorju vse točke.
Tukaj to zelo dobro deluje.
Ko se gre za ljudi je ze eden FALSE POSITIVE prevec, in vsi ti programi ki avtomatsko detektajo kdo plonka imajo sigurno vsaj enege FALSE POSITIVE kar pomeni da so eno veliko sranje.
Neelementaren program komot zaštrikaš, da je lahko preplonkan pa še zgleda ko nov, elementaren pa mora biti enak že obstoječemu, da je pravilen. Razen če je boljši, kar je bila pa že dolžnost prfoxa da ga pogrunta, ane?
Koncept, da plonkat se pa ne sme, je ena velika hipokrizija. Tako malo je nepreplonkanega na svetu, da je groza.
Na FERIju pri nekaterih vajah že nekaj let uporabljajo in konstantno izboljšujejo programsko opremo, ki uspešno odkriva plagiatorstvo. Gre za nek napreden algoritem, sicer razvit na Berkeley-u. (In tu spremenjena imena spremenljivk zdaleč niso dovolj.)
Če dobijo dva, tri, pet osebkov, ki oddajo "enako" nalogo, dobijo vsi negativen odbitek točk v vrednosti naloge. (Če 10t -> -10t.) Seveda dobi s tem negativne točke tudi dejanski avtor in, če se plagiatorstvo odkrije, asistentje ne poslušajo nobenih argumentov, če bi recimo potem plagiatorji stvar priznali in s tem želeli omogočiti pravemu avtorju vse točke.
Tukaj to zelo dobro deluje.
Ko se gre za ljudi je ze eden FALSE POSITIVE prevec, in vsi ti programi ki avtomatsko detektajo kdo plonka imajo sigurno vsaj enege FALSE POSITIVE kar pomeni da so eno veliko sranje.
Program samo označi domnevne plagijate, katere naknadno preverijo profesorji. Vsaj nazadne je še bil tak postopek.
Sej je res, da je nesmiselno pisat elementarne funkcije in programe vedno znova, ampak poanta vaj je da dojameš osnovni postopek tega kar počneš, katerega pa težko dojameš če kodo samo recikliraš. Seveda pa nebo noben piso kak večji program iz nule, razn če ma preveč cajta.
Ko se gre za ljudi je ze eden FALSE POSITIVE prevec, in vsi ti programi ki avtomatsko detektajo kdo plonka imajo sigurno vsaj enege FALSE POSITIVE kar pomeni da so eno veliko sranje.
Seveda samo v primeru, da se 100% zanašaš samo in izključno na ta rezultat. Kar predstavlja procesno napako nekje drugje, ne pa napako v programu.
Sicer pa zato obstajajo zagovori pisnih izdelkov in ustni deli izpitov. Da se preveri kaj je res na stvari. Tovrstne aplikacije pa so pripomoček pri preverjanju, če je bilo delo individualno ali pa bolj "skupinsko usmerjeno".
Kar se pa tiče plonkanja, pa lahko podam samo zanimivo opažanje iz FRI-ja. Preveč ljudje zaupajo tehničnim pripomočkom, potem pa so razočarani nad izkupičkom. Najbolj zahtevni izpiti pa so ravno tisti, kjer je dovoljena uporaba čisto vse literature in opreme, z izjemo opreme za komuniciranje s sosedi in zunanjim svetom. Tam že pri vstopu v predavalnico opaziš kdo bo na izpitu padel z verjetnostjo nad 0,99.
Nama s kolegom se je pa zgodil sledec primer ki bi ga tako program kot tudi vsak profesor/asistent oznacil za plonkanje: Bila je domaca naloga iz programiranja katero sva po tem ko sva jo dokoncala drug drugemu poslala in ugotovila da sva veliko stvari skoraj identicno napisala.
Ma dajte no. Ti pripomočki na faksu so, zato da ti izmed 100 študentov (oddanih nalog vsak teden) označijo verjetne plagiate. Potem se pa hitro ugotovi, če se "odprtokodnikom" kaj sanja o tem, kaj piše v njihovih nalogah.
Program, ki ga majo na FRI-ju recimo vseh 50 oddanih seminarskih nalog označi kot recimo 95% podobne ampak to je pričakovano ker majo študenti isto seminarsko in naloge so take da tople vode ne gre izumljati.
Za predavatelja/asistenta pa so zanimive tiste naloge, kjer je podobnost še višja, torej 98%+ in tu se dejansko izkaže da gre v veliki večini primerov za kopiranje. Program ti tudi označi mesto v kodi ali pa funcijo ki je najbolj podobna itd.
Program, ki ga majo na FRI-ju recimo vseh 50 oddanih seminarskih nalog označi kot recimo 95% podobne ampak to je pričakovano ker majo študenti isto seminarsko in naloge so take da tople vode ne gre izumljati.
Ne nakladat no. Za to da dosežeš 95% moraš praktično copy-pastat celotno nalogo od nekoga drugega. Če maš 5 ljudi, ki delajo program sami, imajo isti cilj in uporabljajo iste algoritme, vseeno programi niti približno ne bodo podobni med sabo, ker ima vsak vseeno precej individualen pristop do kode in se to že tudi na pogled vidi.
Seminarske naloge so dovolj velike da je praktično nemogoče, da bi dva študenta napisala podobna programa.
Na FERIju pri nekaterih vajah že nekaj let uporabljajo in konstantno izboljšujejo programsko opremo, ki uspešno odkriva plagiatorstvo. Gre za nek napreden algoritem, sicer razvit na Berkeley-u. (In tu spremenjena imena spremenljivk zdaleč niso dovolj.)
Če dobijo dva, tri, pet osebkov, ki oddajo "enako" nalogo, dobijo vsi negativen odbitek točk v vrednosti naloge. (Če 10t -> -10t.) Seveda dobi s tem negativne točke tudi dejanski avtor in, če se plagiatorstvo odkrije, asistentje ne poslušajo nobenih argumentov, če bi recimo potem plagiatorji stvar priznali in s tem želeli omogočiti pravemu avtorju vse točke.
Tukaj to zelo dobro deluje.
Ko se gre za ljudi je ze eden FALSE POSITIVE prevec, in vsi ti programi ki avtomatsko detektajo kdo plonka imajo sigurno vsaj enege FALSE POSITIVE kar pomeni da so eno veliko sranje.
Ta sistem deluje. Sem pred 2 letoma imel vaje in nam je asistent povedal, da pregledujejo oddane naloge po tem sistemu. Mislim, da je šlo za predmet Operacijski sistemi. Takrat sta 2 sošolca dobila minus točke pri eni vaji, kjer je eden spremenil imena spremenljivk, zamike in razmike vrstic in vrstni red metod. Tako je algoritem našel plagiat. Sicer ni bilo v naši generaciji nobenega false positive-a. Kar je tudi mene presenetilo.
Verjetno sem res rekel previsoko podobnost, ker se ne spomnim več kolk točn je blo ko sem gledal. Bila pa je v povprečju neverjetno visoka podobnost in plagitati so štreli ven za bore malo.
Za visoko podobnost je bila verjetno krivo tudi, da se je kot osnova uporabljal velik del skupne v naprej pripravljene kode in pa da so se problemski delčki seminarske naloge postopoma reševali na vajah.
Me prov zanima, kako napišete en quicksort? A se sploh ne ukvarjate s takimi?
Fora je v tem da naloga ni "napiši quicksort". Naloge so tipa "napiši program, ki bo nad temi vhodnimi podatki glede na argument izvedel to-pa-to vrsto sortiranja, izmeril čas in število iteracij/globino rekurzije".
To, da je en quicksort praktično isti kot drugi ni nič takega, samo program, ki je sestavljen iz osnovnih algoritmov pa skoraj gotovo ne bo podoben drugim.
Na FRIju smo s kolegi skoraj vse daljse coding seminarske skupaj pisali. Vsak je napisal delcek. Potem pa smo samo sestavli zadevo. Je pa res, da nismo samo spreminjali spremenljivk in razmakov, ampak tu in tam algoritme mal obracali, razbijali funkcije, jih zdruzevali ipd. "Grsali" kodo :) Na zagovorih pa je vsak tudi tocno vedu kaj, kako in zakaj. Slo je samo za optimizacijo casa, ker smo vedno oddajali 2 minutki pred iztekom roka. Niti enkrat nas niso dobili. Celo dobro ocenjeni smo bili (10, 9).
Problemi so ponavadi pri tistih studentih, ki ne razumejo seminarske ali pa je niso sami sposobni napisat. Taki znajo samo spremenljivke popravljat in ne razumejo celotnega koncepta. Te tudi ulovijo s preverjanjem kode. Na zagovoru pa pojma nimajo kaj program pocne.
tu se me spet zdi, da ti raziskovalci posplošujejo in računalničarje označujejo za najboljše plonkarje zato, ker so do podatkov lahko prišli zelo enostavno... kako pa se vodi statistika za plonkanje pri drugih smereh študija?
Seminarske naloge so dovolj velike da je praktično nemogoče, da bi dva študenta napisala podobna programa.
pri dovolj obsežnih nalogah se verjetno res lahko pozna razlika, drugače pa sma se s kolegom v srednji šoli skupaj učila za popravne izpite (jaz sem ga opravljal ravno zaradi plagiarizma pri seminarju) in je bil prfoks šokiran, ker sma v celem popravcu naredila samo dve mali razlikiki pri reševanju istega problema, drugače pa sma uporabila enaka imena spremenljivk, rutin, celo zamike sma naredila enako :) naloge pa so bile tega tipa:
Naloge so tipa "napiši program, ki bo nad temi vhodnimi podatki glede na argument izvedel to-pa-to vrsto sortiranja, izmeril čas in število iteracij/globino rekurzije".
"Figures don't lie, but liars figure."
Samuel Clemens aka Mark Twain
Na FERIju pri nekaterih vajah že nekaj let uporabljajo in konstantno izboljšujejo programsko opremo, ki uspešno odkriva plagiatorstvo. Gre za nek napreden algoritem, sicer razvit na Berkeley-u. (In tu spremenjena imena spremenljivk zdaleč niso dovolj.)
Če dobijo dva, tri, pet osebkov, ki oddajo "enako" nalogo, dobijo vsi negativen odbitek točk v vrednosti naloge. (Če 10t -> -10t.) Seveda dobi s tem negativne točke tudi dejanski avtor in, če se plagiatorstvo odkrije, asistentje ne poslušajo nobenih argumentov, če bi recimo potem plagiatorji stvar priznali in s tem želeli omogočiti pravemu avtorju vse točke.
Tukaj to zelo dobro deluje.
Ko se gre za ljudi je ze eden FALSE POSITIVE prevec, in vsi ti programi ki avtomatsko detektajo kdo plonka imajo sigurno vsaj enege FALSE POSITIVE kar pomeni da so eno veliko sranje.
Ta sistem na FERI-ju deluje zelo dobro. Kot je ze karagoth napisal, sistem uporabljajo za oznacevanje domnevnih plagijatov, potem pa asistenti te domnevne plagijate pregledajo ročno. Ze v osnovi so naloge zastavljene tako da se jih da lepo preverit in niso neke naloge tipa "napiši sortiranje quicksort". Gre pa za predmete Operacijski sistemi, Sistemska programska oprema, Digitalna obdelava signalov in slik, itd..
Me prov zanima, kako napišete en quicksort? A se sploh ne ukvarjate s takimi?
Hja, ne vem, ce se splaca za QS porabit vec kot eno solsko uro. Nekako ne gre, ce zelis spoznat se kaj drugega. Tole je pa primer seminarske naloge iz sortiranja (slaba 4 leta nazaj). Se da spisat na mnogo razlicnih nacinov, verjemte. (:
"Do, or do not. There is no 'try'. "
- Yoda ('The Empire Strikes Back')
Sicer ne vem, kateri antiplagiatorski program so uporabili, ampak se spomnem, da se plonkarje zelo dobro polovili. S tem bonusom, da so ujeti lahko izpostavili izvornega avtorja, ki nato ni utrpel posledic, kar se meni zdi čisto fer.
"Do, or do not. There is no 'try'. "
- Yoda ('The Empire Strikes Back')
Na FERI-ju smo mi meli asistenta ko je v 1 min ugotovil kdo je nardil sam in kdo ne. Še če si sam nardil si mogo točno vedet kaj delaš ker ti je na zagovoru reko da moraš nekaj spremenit.
When you look long into an abyss, the abyss looks into you
Ko govorimo o preverjanju nalog, seminarskih in tega na računalniških smereh je treba tudi dobro pogledat za kateri predmet se gre in kdo sploh vodi vse skupaj. Enim profesorjem in naprej asistentom je dejansko ravno pa tud če je kr copy paste iz prvega vira na googlu. Imaš pa take asistente (kot so npr vsaj eni trije na FERI-ju), kjer se študenti dobesedno bojijo zagovarjati njihove lastne vaje tako "strogo" preverijo vložen trud. Za moje pojme se kopiranje sourca (ajde rečmo qsort) iz nekega pseudo koda ali pravega sourca v neko obstoječo vajo nebi smelo tretirati kot plagiatorstvo. Itak bo tist,i ki bo sam pogruntal kako zadeva deluje (in to sprogramiral) pobral iz tega največ oz. bistvo in ne samo klofanje kode na pamet "ker je pač to nujno". To pa bo nekaj štelo kasneje... Dobesedno kopiranje kode pa bi sam sankcioniral dosti bolj strogo (sploh v štartu študija), ker se s tem vsaj temelj inženirskega smisla za reševanje problemov zgubi.
Druga stvar pa je da je ta sistem za preverjanje vaj že kar nekaj študentov FERI-ja kljub zelo dobrim algoritmom več kot uspešno prelisičilo. :D
Tretja zadeva pa je da moremo ločit star program in nov superduper bolonjski način študija. Sedaj dobijo navodila naredite to vajo, uporabite tole, pomagajte si s tem, rezultat more bit nekako takšen, če boste vse skupaj oddali do roka boste pa še nagrajeni z bonus točkami... OMG! :) In potem se pri nas sprašujejo zakaj so slabi rezultati in zakaj se toliko vsega prekopira...
O drugih faksih pa sploh ni za zgubljat besed. :D Verjetno veste kako na veliko se kopirajo seminarske naloge in te zadeve :D
Moja trditev ni, da "se z algoritmom ne da odkriti plagiata". Moja trditev je, da moraš ali splonkat najboljše kar obstaja ali pa nerest najboljše kar obstaja. Tertium non datur.
> Moja trditev je, da moraš ali splonkat najboljše kar obstaja ali pa nerest najboljše kar obstaja. V pedagoških procesih v ustanovah kot sta FRI in FERI ter tudi tisti na Stanfordu, se ne išče optimalnih rešitev za (khm, že rešene) probleme, ampak se uvaja ljudi v profesijo. Ni ideja predmeta APS pripraviti študenta do tega, da izumi hitrejši QS. (Ker ga mora, denimo za vajo, spisat doma.) Ideja je v tem, da ga zna, če mu je program predstavljen v neki drugi, bolj abstraktni obliki, prenesti v kodo. (No, seveda to ni edini ali celo glavni namen tega predmeta, vendar če študent tega znanja nima, je ostalo precej brez veze.) Če se pri tem zapisovanju v kodo posluži prepisovanja od sošolcev, je namen obiden.
> Moja trditev je, da moraš ali splonkat najboljše kar obstaja ali pa nerest najboljše kar obstaja. Neizpodbitno. Ampak najprej osnove. Tu je lahko subotimalen program, ki je plod lastnega truda, za študenta bolj optimalna rešitev, kot če bi dejansko najboljšo možno rešitev preplonkal od sošolca. (To pa zaradi tega, ker tisto, kar študenti napišejo sami, bolj verjetno razumejo -- čeprav še to ne vedno.)
"Do, or do not. There is no 'try'. "
- Yoda ('The Empire Strikes Back')
