Google - Google je občutno izboljšal algoritem za prepoznavanje predmetov na slikah in ugotavljanje relacij med njimi, so sporočili. Problem prepoznavanja predmetov so že septembra imeli precej dobro rešen, večji zalog pa je predstavljalo ugotavljanje, v kakšnem razmerju so predmeti na sliki.

Rezultati zadnjih preizkusov kažejo, da jim je tudi to dobro uspelo. Novi algoritem prepozna predmete na sliki, potem pa ugotovi, kako so razporejeni in kaj se dogaja; te ugotovitve nato izpiše v človeku razumljivi angleščini (glej sliko). To niso le preproste relacije, kot na primer Pica je na štedilniku, temveč tudi kompleksnejši opisi, na primer Ljudje nakupujejo na tržnici, kjer je na stojnici veliko zelenjave.

Google pravi, da so nadgradili...

Slashdot - Univerza Stanford se je zaradi dobrega odziva občinstva odločila razširiti ponudbo predmetov, ki so v celoti skupaj s posnetimi predavanji in nalogami za slušatelje dostopni na spletu. Začela sta Sebastian Thrun in Peter Norvig, ki sta na splet priobčila osnove umetne inteligence (skupina na redditu), sedaj pa sta dostopna še dva druga predmeta.

Gre za strojno učenje, ki ga predava Andrew Ng, in podatkovne baze, ki jih predava Jennifer Widom. Slušatelji - prijavi se lahko dobesedno kdorkoli, umetna inteligenca jih je imela prek 100.000 - bodo spremljali predavanja, ki so za lažje sledenje razkosana v 10-minutne prispevke. Poleg tega bodo dobivali tudi tedenske naloge, ki jih bodo na Stanfordu tudi pregledali in posredovali povratno informacijo. Posamezen predmet naj bi vzel od osem do deset ur časa tedensko, od tega bosta približno dve tretjini odpadli na samostojno delo pri reševanju problemov.

Prijave...

New York Times - Po raziskavi, ki so jo opravili na eni izmed najbolj znanih ameriških univerz, Stanfordu, so daleč najbolj plonkajoči študenti na smeri računalniške znanosti. Pripisovanje je tukaj daleč najlažje, saj je levji delež tega sposojanje kode v programu, za kar je potrebno le označiti, kopirati in prilepiti kodo v svoj program. Da je to resen problem seveda pokažejo tudi številke, saj je bil z le 7% vseh vpisanih študentov na Stanford, ki obiskujejo program računalniških znanosti, slednji odgovoren za kar 20 do 60% vseh kršitev častne kode, Stanfordovih pravil, sprejetih leta 1921. Pravila pravijo, da študenti ne smejo plagiatizirati, kopirati dela drugih oz. pridobiti zunanje pomoči. Zaradi vseh teh kršitev pravil se je...

Slo-Tech - Raziskovalci iz univerze v Stanfordu so uporabili navaden papir, prevlečen s premazom in ogljikovih in srebrovih nanomaterialov, kot pripravo za shranjevanje energije. Metoda je uporabna predvsem zato, ker je pripravljen premaz topen v vodi in z dodatki zelo podoben črnilu ter se dobro sprime s papirjem (za razliko od plastičnih mas). Ta lastnost bi v prihodnosti izjemno poenostavila in pocenila postopek priprave takšnih baterij. Trenutno dosežene lastnosti se sicer ne morejo primerjati z baterijami danes, saj je takšen material zmožen shraniti do 7,5 Wh/kg. Za primerjavo, ekvivalentna vrednost za današnje svinčeve baterije znaša okoli 30 WH/kg. Vsekakor pa izumitelji trdijo, da bo s padcem cen nanomaterialov in porastom cen kovin to v prihodnosti zanimiva alternativa.

O tem ali si bomo baterijo nekoč lahko sami natisnili na tiskalniku in drugih revolucionarnih novostih vas bomo seveda redno obveščali.

Viri:
ScienceNow
povzetek raziskave

ABC News - Googlov rojstni dan je še vedno zavit v tančico skrivnosti. Ker tako ogromno podjetje ne nastane v enem dnevu, so tudi praznovanje rojstnega dne premikali po koledarju. Včasih so praznovali 4. septembra, ko se je Google leta 1998 v Kaliforniji vpisal kot podjetje. Potem je kot rojstni dan nekaj časa veljal 7. september in kasneje 27. september, sedaj pa je na Googlovih straneh uradno zapisano, da je Google na svet privekal septembra. Točen datum pa zavisi od tega, kdaj si zaposleni zaželijo torte. Letos je 27. september, če gre verjeti Googlovemu logu. Nekaj zgodovine o podjetju, ki se je začelo v garaži dveh nadebudnih študentov s Stanforda in danes zaposluje 19.000 ljudi, si lahko preberete na domačih straneh. Vse najboljše!

Neowin - Internet je včeraj praznoval 40 let. Dva računalnika so namreč prav na ta dan na University of California uspešno povezali in poslali nekaj podatkov. Mesec pozneje se je projektu pridružil še Stanford Research Institute, do konca leta pa še UC Santa Barbara in University of Utah, s čimer je bil rojen ARPANET, predhodnik interneta. Temu navkljub obstaja še kopica drugih datumov, ki so prav tako posebnega pomena in bi zlahka obeleževali kakšne obletnice:

• 29. oktobra 1969 so poslali prvi paket podatkov med dvema oddaljenima računalnikoma prek ARPANET-a - z UCLA na Stanford.
• 1. januarja 1983 so morali vsi udeleženci...

Slo-Tech - V Kiberpipi ta teden organiziramo dodatno predavanje z naslovom Cyc ali kako zakodirati zdravo pamet?, ki ga bo imel Michael Witbrock, podpredsednik razvoja v CyCorp.

Med najbolj razvpitimi sistemi v umetni inteligenci je sistem Cyc. Ideja Cyc-a izhaja iz začetka osemdesetih let, ko je bil cilj skupine znanstvenikov iz univerze v Stanfordu, da bi naredili bazo znanja, ki bi vsebovala večino znanja s katerim operiramo v vsakdanjem življenju.

Na vrhu tega bi bil pa mehanizem za sklepanje, ki bi omogočal uporabo zakodiranega znanja za izpeljavo novih sklepov.

Za slovensko sceno je še posebej zanimivo, da je Cycorp nedavno odprl podružnico v Ljubljani, ki bo...

The New York Times - New York Times piše o zaskrbljujočem trendu, povezanim s številom študentk na področju računalniške znanosti. Od leta 1985, ko je v ZDA bilo kar 38 odstotkov diplomantov iz študijskih smeri, povezanih z računalništvom, ženskega spola, je to število do 2003 padlo za kar deset odstotkov. Ameriška dekleta naj bi prepogosto verjela stereotipom, da jih bodo po koncu tovrstnega študija zaprli v majhne pisarne, kjer bodo osem ur dnevno strmela v zaslon in programirala, kar jih seveda odvrača. Nekatere univerze se bodo tako v prihodnje bolj trudile, da bi na svoje programe privabile več žensk, to bodo med drugim poskušali doseči tudi z zmanjšanjem poudarka na programiranju. Izvorna novica.

Kot študent računalništva se tudi sam pridružujem zaskrbljujočim poročanjem in vabim bodoče študentke v tehnične vode!

X-Bit Labs - IBMovi diski so pri nas in po svetu eni izmed najbolj popularnih. Gre za izjemno hitre, tihe in kvalitetne diske, ki so marsikomu ( tudi meni [;)]) precej polepšali računalniško življenje. IBM sedaj pripravlja novo serijo s kodnim imenom 60GXP, katere specifikacije so:

• gostota 20GB/plato,
• rotacijska hitrost 7200rpm,
• velikost medpomnilnika 2MB,
• povprečni dostopni čas 8.5ms,
• ATA100 vmesnik

Na voljo bodo trije različni modeli: 20, 40 in 60GB, masovna prodaja pa se bo začela že decembra. Priporočena cena za 60GB model je 355$.