Možnosti nakupa stanovanja

EC9 je 26. dec 2011 ob 11:10 izjavil:

Največji sklad najemniških stanovanj je bil v socializmu. Pa poglej kako fajn se je to takrat končalo - hiperinflacija, razpad države in vojna.

Hudiča... nisem vedel, da so najemniška stanovanja povzročila razpad juge, vojno in še hiperinflacijo.

EC9 je 26. dec 2011 ob 11:10 izjavil:

Glede padca cen: Na Irskem so recimo že 60% pod vrhom. Res pa je, da je tam oblast rekla: dokapitalizirajmo banke, trg pa naj se sam počisti.

Huh? Kar je Irska naredila je šmorn zaradi katerega jo je gospodarska kriza v nulo sesula in je strukturni primakljaj primerljiv samo z Grčijo. V bistvu je storila nekaj, čemer se je Pahor v Sloveniji za vsako ceno izogibal in tako praktično do zadnjega ohranjal visok kreditni rating Slovenije. Država, ki praktično ni bila zadolžena, je dala neomejeno jamstvo za doglove bank - taistih bank, ki so s poceni krediti pumpale lokalen nepremičninski balonček. Se sliši znano?

Torej trg se niti pod razno ne čisti, banke pa se fila z denarjem točno tako, kot se je poskušalo pri nas filati NLB. Edina razlika glede na Slovenijo je samo b absolutnih zneskih. Ampak se bojim, da bo tudi Slovenija počasi prišla pod upravljanje IMF in ECB, ne glede na to, da je njen primakljaj bolj napaka pri zaokroževanju glede na primankljaj celotnega evrskega območja.

Kar se tiče "najemništva" v Irski, pa je kriza tolikšna, da država v tem trenutku dejansko daje denar iz proračuna ljudem, ki živijo v najemniških stanovanjih in najemnine ne morejo v celoti plačevati. Po zadnji oceni (dana s strani taoiseacha ob predstavitvi proračuna za l. 2012) si bo Irska pas lahko še zategovala tam nekje to 2015. V tem času se bo moral evro pobrati, sicer bo bankrotirala ne glede na vse varčevalne ukrepe.

Zna kdo povedati kakšno je kaj stanje na bankah z dajanjem kreditov? So zdaj bolj pikolovski? Obrestne mere višje?

Najemnine že doug niso bile tok nizke.V MB dobiš za 200e na mesec solidno 1-1.5 sobno stanovanje,z malo iskanja mogoče še cenejše.

http://www.nepremicnine.net/nepremicnin...

EC9 je 26. dec 2011 ob 11:10 izjavil:

Največji sklad najemniških stanovanj je bil v socializmu. Pa poglej kako fajn se je to takrat končalo - hiperinflacija, razpad države in vojna.

Kako hudo mora biti šele v Nemčiji, kjer 60% prebivalstva živi v najetih stanovanjih ;)

bsslo je 26. dec 2011 ob 11:35 izjavil:

Zna kdo povedati kakšno je kaj stanje na bankah z dajanjem kreditov? So zdaj bolj pikolovski? Obrestne mere višje?

Bolj pikolovski... niti ne. Zahtevajo pa mal večjo 'varnost'.

Problem s temi obrestmi pa je ta da je Euribor glede na 2008 prekleto nizek. Torej se bo zvišal ko/če bo krize 'konec'. S tem pa se bodo povišale obresti. Za info... 2008 je bil euribor tam nekje 4%, zdaj pa 1%. Pri 100k EUR na 20-25 let je to ogromna razlika.

timberjack je 26. dec 2011 ob 11:35 izjavil:

V glavnem v Sloveniji se ne rodi toliko novih otrok niti ne priseli toliko novih ljudi, kolikor je praznih sanovanj in hiš! Stvar enostavno rešiš z obdavčitvijo +m³, ki so samo luksuz! Za odraslo osebo 40m³ čisto dovolj! Ostalo mora biti obdelovalna površina ali pa velik davek! V Slo pa krčimo gozdove in na najboljših kmetiskih površinah gradimo bajte z angleško travico. Debilizem.

Ti si nor. Po tvoje je za odraslo osebo dovolj 16m²?!? Dejmo kar na dob živet... očitno imajo tam skoraj idealne pogoje.

-valvoline- je 26. dec 2011 ob 12:56 izjavil:

Verjetno je mislu 40m2 na osebo

Ne vem. Ne znam brati misli. Če bi to obvladala verjetno ne bi potrebovala kreditov...

Drugo je pa to da diktiranje kaj komu zadostuje še nikoli ni bila dobra zamisel.

Pithlit je 26. dec 2011 ob 12:36 izjavil:

Problem s temi obrestmi pa je ta da je Euribor glede na 2008 prekleto nizek. Torej se bo zvišal ko/če bo krize 'konec'. S tem pa se bodo povišale obresti.

Pa pribitek oz. marža banke? Imam občutek, da je zdaj višji kot par mesecev nazaj. Sicer pa grem po novem letu iskati čim bolj ugoden kredit, tako da lahko nekdo napiše pod kakšnimi pogoji je kredit dobil, da vemo kaj lahko izpogajamo...

Pozabi na euribor, ko jemlješ kredit moraš gledat na pribitek banke. Kajti na euribor ne moreš vplivat, na pribitek banke pa lahko.
Ugodne kredite danes imajo tisti, ki so jih jemal v času konjukture, takrat so bili pribitki bank zelo nizki.

Ko na prste računate kreditna tveganja, ki so vezana na EURIBOR...

Ne pozabite, da se bo EURIBOR začel dvigati, ko se bodo ponovno zagnalo gospodarstvi DE + FR ter s tem povezana potrošnja. Bog pomagaj takrat tistim, ki bodo imeli kredit vezan na EURIBOR, plače pa na "lokalno sceno", če se ne bo sočasno poberalo tudi gospodarstvo na tej "lokalni sceni".

Kdor želi to odmisliti, češ saj ne bo hudo, naj samo pomisli kolikšen razpon je imel EURIBOR do sedaj v svojem obstoju. Pa sploh še ne obstaja 25 let. Ljudje pa si jemljejo kredite na 25 let.

Uf... poleg kreditnega imeti še valutno tveganje je itak strel v koleno. V bistvu v obe koleni. Težava z EUR je predvsem to, da se temeljna obrestna mera (t.j. EURIBOR) ne ravna ravno po našem lokalnem zdravju gospodarstva in to je nekaj, kar marsikdo tudi spregleda. Kar želim poudariti je to, da je v Sloveniji kredit, ki je vezan na EURIBOR, podobno tvegan, kot kredit vezan na LIBOR. Samo pri LIBOR je to očitno, pri EURIBOR pa to marsikdo spregleda.

Predvsem pa je oboje igra na srečo, če se preveč zakreditiraš. Mislim, da se SilverFlow tukaj še najbolje povedal: znesek ne več kot 3x letni proračun gospodinjstva in obrok ne več kot 1/3 mesečnega prihodka. Jaz bi na to dodal samo še, da sam tudi ne bi bil vesel kredita za več kot 15 let. Raje 10, če se da spraskati/privarčevati dovolj sredstev za tak nakup. Če si konzervativen, potem je velika verjetnost, da boš preživel boom in bust cikle za naslednjih 25 let.

Ne moreš se izogniti, ker ljudje v sili prilike pač jemljejo tudi takšne kredite. "Sila prilike" pa za potrebo te debate definiram kot:
- se počutijo prisiljene (štalca nujno zdaj),
- ne vedo za vse slabosti (kreditni svetovalec jim prikriva dejstva),
- nimajo dovolj lastnih sredstev (t.i. mortgage kreditov v Slo. ni, na več kot 15 let pa so pri nas fiksne obrestne mere tudi idiotske).

Vsako izmed teh stvari se lahko rešuje ločeno. Nemogoče pa jih je reševati individualno. Trg pač deluje v obe smeri, država pa z držanjem štange takšnem neproduktivnem obnašanju tudi ni ravno pozitiven vpliv.

Kako izgleda možen primer malo drugače urejene zgodbe, pa tako: za nepremičnino ocenjeno na 150.000 lahko vzamem 92% kredita (torej 138.000). Pri temu pa se odločim za fiksno 5-letno obrestno mero, ki trenutno znaša 4,20% (plus možnost pogajanja). To pomeni, da imam 5 let fiksno obrestno mero (kar je za banko smiselno tveganje), nato pa se na novo pogajam za novo obrestno mero, obliko obrestovanja in obdobje obrestovanja.

Pojmi, kot so 90% kritje kredita, cenitev nepremičnine, različne obrestne mere in fleksibilno obdobje za pogajanje pa so pojmi, ki so našim bankam neznani in nerazumljivi.

No... dokler se bo davkoplačevalski denar še črpalo v nagrajevanje takšnega obnašanja, sprememb ni za pričakovati.

Abanka recimo ponuja fiksno obrestno mero za 20 let 6,9%. Zanimivo da za obe banki velja isti EURIBOR. Samo tveganja se očitno čisto drugače izračunavajo. To, da pa se bi vsakih nekaj let na novo pogajalo o obrestni meri in pustilo kredit po trajanju v letih odprtega - kar je dejansko šele potem "mortgage", to pa ni šans.

Hkrati pa tudi tvegana. Tukaj pri naših bankah objektivno gledano nekaj manjka. Nekaj let nazaj mi je nevem-več-kdo razlagal na temo, da v Sloveniji manjka zakonodajni okvir, ki bi omogočal bolj normalne stanovanjske kredite, kot specifiko tipa "mortgage". Sicer ne vem, če je temu res bilo tako že takrat ali pa, če je temu tako sedaj. Ampak glede na simptome, ki jih kažejo naše banke, jim je prijaznost strankam resnično zadnja briga.

In prijaznost strankam zagotovo niso nasmejane mlade dečve, ki se zvijajo v kakšnih reklamah ali na jumbo plakatih, ampak spodobni krediti z fleksibilni možnostimi odplačevanja glede na življenske situacije, ki se skozi četrt stoletja praktično vsakomur nekajkrat spremenijo. Vsi se moramo prilagajati dejstvu, da nihče ne bo delal od rojstva do smrti pri isti firmi, da se bo marsikdo moral v svoji karieri tudi seliti in da tudi delo ni vedno zajamčeno. Banke v Sloveniji pa po propadu še zadnjih mastodontov vedno bolj izgledajo kot poslednji dinozavri neke pretekle logike delovanja - do gospodarstva in do fizičnih oseb.

Gospodarstvo se je že pomujalo in najema normalne kredite v tujini, s čemer tujina de facto pobira smetano iz najbolj vitalnih in prodornih podjetij, ki se želijo širiti. Z rušenjem še zadnjih ovir pri čezmejnem poslovanju pa bo morda še kakšni kategoriji poslovanja zavel bolj svež veter.

Sicer pa sem sedaj odtaval že toliko izven teme, da se bom raje ustavil. Diagnostika države in bank ni tema za tukaj... če jo želi kdo nadaljevati, naj odpre novo temo ali najde kakšno bolj primerno, pa bomo šli tam naprej v debato.

Ko sem se s tem še ukvarjal, mislim da je bila samo ena avstrijska banka, ki je to sploh imela na spletni strani. Ostale te ponudbe, tudi če so jo imele, niso javno razglašale. Torej s strani bank bolj švoh.

Osebno so se mi v Sloveniji zdele še najbolj zanimive ponudbe tiste, kjer si šel v najem, hkrati pa si dobil predkupno pravico pri kateri se je upoštevala tudi najemnina. Samo takšne ponudbe ni bilo veliko, pa tudi ne vem kaj se je dolgoročno s temi podjetji zgodilo oziroma kako ti investitorji trenutno živijo ali ne-živijo.

Tole slednje sicer ni ravno leasing, je pa po svojih lastnostih leasingu zelo blizu. Očitno pa je v zakonodaji puščeno vsaj toliko manevrskega prostora, da je to bilo izvedljivo, ne da bi to proglasili za finančno poslovanje in s tem porinili pod okrilje kvazi-svobodnega bančnega trga... No. Vsaj takrat ne. Vmes se je zakonodaja, kot je to pri nas v navadi, verjetno že žnj-krat spremenila in morda tudi to preprečila.

Okapi je 27. dec 2011 ob 11:09 izjavil:

Banke pri nas še vedno delujejo po istih principih kot tistih par let nazaj ko smo še bili v 'skupni državi'

No ja, imamo tudi cel kup tujih bank. A te so se pa nalezle starih navad?

Nekaterih zagotovo, saj kolikor vem je govora o domačih podjetjih s tujim lastnikom, ne pa ravno neposredno o "šalterjih" tuje banke. Ravno zato, pa se tudi čoham po glavi in sprašujem če ni zadaj skrit tudi kakšen razlog sistemske narave tipa "čudna zakonodaja" ali pa "čudna pravila BS".

So pa pri uporabi "tapravih" tujih bank seveda tudi skrite pasti, ki jih je nujno za poznati.

Vodoodpornih rešitev bančništvu pač ni. Verjamem pa, da bi več čezmejne konkurence pomagalo, če se bi sočasno lahko zagotovilo dosledno izvajanje regulative, ki preprečuje očitne zlorabe.

zavajon je 26. dec 2011 ob 12:31 izjavil:

EC9 je 26. dec 2011 ob 11:10 izjavil:

Največji sklad najemniških stanovanj je bil v socializmu. Pa poglej kako fajn se je to takrat končalo - hiperinflacija, razpad države in vojna.

Kako hudo mora biti šele v Nemčiji, kjer 60% prebivalstva živi v najetih stanovanjih ;)

Ključna razlika: V socializmu je bil najemodajalec država, v Nemčiji pa so to praviloma zasebni skladi / zasebni lastniki.
Vir.

EC9 je 26. dec 2011 ob 11:10 izjavil:

Hudiča... nisem vedel, da so najemniška stanovanja povzročila razpad juge, vojno in še hiperinflacijo.

Družbena lastnina -> neučinkovito upravljanje (tudi in predvsem trga stanovanj, ki so za večino gospodinjstev najpomembnejša/najvišja premoženjska postavka) -> ekonomski kolaps -> hiperinflacija & ostalo sranje -> težnje po osamosvojitvi -> osamosvojitve in vojna

Z državnimi skladi / slabimi bankami...se vrnemo v položaj, ko bo država (pre)velik lastnik najemniškega fonda = v družbeno lastnino.

Glede Irske:
Največji balon, največji pok. Se strinjam, da so v resnih težavah.

Ključna pa je tale razlika:
Irska: rešujejo samo bančni sistem. Niso se dodatno trudili manipulirati trga in ustavljati padanja cen nepremičnin.
Slovenija: tiščanje glave v pesek in čakanje na to kaj bo - banke so se bolj ali manj kartelno dogovorile za zgolj kapljično doziranje novogradenj na trg (glej Celovške dvore - prodajajo samo 50 stanovanj od 450 praznih, pa še to ne na javni dražbi ampak z zbiranjem ponudb), hkrati dajejo kredite ljudem, ki jih praviloma ne bi smeli dobiti. Pri tem seveda radodarno pomaga država z jamstvenimi shemami.

Rezultat: Irsko je ekonomska realnost brutalno posilila v rit. Šla je k zdravniku, ki jo je zašil in ji dal zdravila, ki počasi prijemajo - padanje cen najema se glede na zgornji link ustavlja.
Slovenijo je isti posiljevalec začel otipavati po riti. In namesto, da bi ga poskusila brcnit v jajca in zbežat, se je sklonila in porinila glavo v pesek. Sedaj pa čaka in upa, da bo imel posiljevalec težave z erekcijo - cene najema padajo, cene nepremičnin pa se ob zelo nizkem prometu zelo malo spreminjamo.

EC9 je 27. dec 2011 ob 15:04 izjavil:

Družbena lastnina -> neučinkovito upravljanje (tudi in predvsem trga stanovanj, ki so za večino gospodinjstev najpomembnejša/najvišja premoženjska postavka) -> ekonomski kolaps -> hiperinflacija & ostalo sranje -> težnje po osamosvojitvi -> osamosvojitve in vojna

Miško, malo si pomešal pomen korelacije in implikacije. Pa pustiva raje to stati, da ne bova še bolj posmetila sicer kulturne teme.

EC9 je 27. dec 2011 ob 15:04 izjavil:

Ključna pa je tale razlika:
Irska: rešujejo samo bančni sistem. Niso se dodatno trudili manipulirati trga in ustavljati padanja cen nepremičnin.

Kar misli si, da ne. Še letos in drugo leto ima država načrt omejevanja padanja vrednosti nepremičnin. Hkrati pa ima trenuten "delovni načrt" vse nam znane lastnosti: velika možnost korupcije, pomankanje transparentnosti, prikrito prelivanje sredstev davkoplačevalcev bankam in zelo majhna možnost, da bo shema pomagala komerkoli, razen največjem krivcu za kolaps - Anglo Irish Bank.

EC9 je 27. dec 2011 ob 15:04 izjavil:

Rezultat: Irsko je ekonomska realnost brutalno posilila v rit. Šla je k zdravniku, ki jo je zašil in ji dal zdravila, ki počasi prijemajo - padanje cen najema se glede na zgornji link ustavlja.

Err, slaba metafora. Če že hočeš posiljevalsko metaforo, potem bi bil boljši opis, da je država poskušala rešiti banke tudi z manipuliranjem trga, nakar jo je finančna industrija brutalno posilila v rit. Šla je k zdravniku (Brsuelj in IMF), ki ji je za zdravljenje bolečin predpisal nadaljnje posiljevanje.

Sicer pa tako na kratko: kljub podobnostim med SI in IE je tudi nekaj ključnih razlik za katere stavim, da bodo IE dolgoročno pomagale. V splošnem pa moraš stvar videti od blizu, preden ti potegne kako je res hudo in kako smo si v IE in SI res podobni. Naša sreča je edino to, da naš le malo večji od napake pri zaokroževanju in samo zaradi nas ne bo glava nikogar preveč bolela. Avstrijske banke pa si že brusijo nože v pričakovanju kakšnih ugodnih razprodaj. Kakorkoli obrneš so naložbe v zemljo (ne pa nujno tudi stavbe na tej zemlji) še vedno precej varne naložbe glede na vse ostalo finančno smetje.

BlueRunner je 27. dec 2011 ob 17:48 izjavil:

Miško, malo si pomešal pomen korelacije in implikacije. Pa pustiva raje to stati, da ne bova še bolj posmetila sicer kulturne teme.

"Miško" "malo si pomešal" "držati nivo kulture" vse kar v eni povedi?


Tvoja razlaga glede Irske se bere logično. Lahko daš kakšne linke, ki bi malo bolj natančno potrdili navedeno ali si tako hud insajder, da ne smeš izdajati virov?

In če se kar se da kulturno vrneva na Slovenijo - irski cenovni balon je bil verjetno hujši (skoraj 400% rast cen od 1996 do vrha) od slovenskega (žal ni podatkov - če bi upoštevali (po)jazbinškove cene, sicer verjetno še več kot 400%). Pri njih so cene padle že za 60%, pri nas pa uradno za okrog 10%.
1. Koliko in do kam bodo še padle v Sloveniji, če sta si državi res podobni?
2. Koliko milijard bomo v banke morali zmetati Slovenci?

EC9 je 27. dec 2011 ob 21:07 izjavil:

Tvoja razlaga glede Irske se bere logično. Lahko daš kakšne linke, ki bi malo bolj natančno potrdili navedeno ali si tako hud insajder, da ne smeš izdajati virov?

Nope, nikakrsna skrivnost. http://www.nama.ie/. Še preden so dobro začeli, se je že začelo spraševati, če to sploh ima smisla. Tudi danes še ni jasno, če bo ta pristop sploh uspel. V osnovi agencija štanca minus, tega pa bo morala pokrivati država, torej davkoplačevalci. Ampak OK. To od slabe banke načeloma požreš, pa čeprav je ideja, da bi agencija pobrala izterljive doglove, ki pa niso izterljivi v danem trenutku. Kar se tiče čudnih zadev, pa sta najbolj izstopali poskus, da bi NAMA prevzela dolgove in s tem posredno razlastila nekega Paddya McKillna, ki preko teh kreditov nadzoruje nekatera najbolj dragocena zemljišča v Dublinu. Človek je moral na vrhovnem sodišču dokazati, da čeprav ima 2,1 miljarde EUR kredita, to še ne pomeni, da je to slab kredit, ki ga bi država lahko kar tako pobrala in s tem prevzela tudi vse njegove profitabilne investicije. Kar se tiče neposrednega vplivanja na trg, pa je v teku poskus, da bi agencija krila 30% kredita za tuje investitorje v nepremičnine. Čeprav ni čisto jasno kako bo irskem nepremičninskem trgu pomagalo investiranje teh načeloma državnih sredstev v londonske nepremičnine. Ravno tako sveža zgodba pa je tudi zavarovanje vrednosti nepremičnin, kjer bo agencija krila padec vrednosti nepremičnine zato, da bo banka lahko obdržala rating na mortgage kreditu.

Torej: poskusi vplivanja na trg? Check. Netransparentnost? Check. Zaenkrat vprašljiv učinek? Check. Pokrivanje te in podobnih zgodb na mednarodni ravni? Nepomembno: to so lokalne zgodbe. Pomembno je vedeti samo to, da je Irska do vratu v "..."

EC9 je 27. dec 2011 ob 21:07 izjavil:

1. Koliko in do kam bodo še padle v Sloveniji, če sta si državi res podobni?
2. Koliko milijard bomo v banke morali zmetati Slovenci?

To menim, da sta vprašanji na kateri ima malokdo odgovor, če sploh kdo. Manjka pa vprašanje "kdaj bodo začele cene padati". Glede na to, da je promet praktično mrtvilo, me dodatno zanima kako to, da nepremičninske agencije sploh še preživijo... ali so provizije na tisto eno ali dve mesečni prodaji tako velike, ali pa jih je večina šla v hibernacijo z 0 zaposlenimi in dvema študentkama.

Po izračunu SURS-a, kjer se upoštevajo samo prostovoljno priglašene prodajne cene, je v tem trenutku sploh nemogoče reči, če so cene padle ali pa za koliko so, če sploh so. Posrednikom zagotovo ni v interesu prijavljati prenizkih cen.

Ravnokar gledam na prostorskem portalu vrednost svoje nepremičnine (po priglašenih popravkih) - slabih 81k. Nakupna cena je bila z garažo vred 89k, z upoštevanim kreditom pa me bo prišla okoli 105k. Glede na to, da sem malo manj od razlike med nakupno vrednostjo in poplačilom kredita že v relativno kratki, deseletni, vozniški karieri spušil pri nakupih treh avtov, se mi to za več desetletno naložbo niti ne zdi tako slab deal. Skratka, z veseljem delam dobesedno eno leto izključno za to, da bo štal'ca nekoč moja.

Imo, ja. Kolega sta v istem bloku pred dvema letoma prodala identično stanovanje za dobrih 100k. Torej bi rekel, da ja.

kuglvinkl je 27. dec 2011 ob 23:07 izjavil:

Ravno tako sveža zgodba pa je tudi zavarovanje vrednosti nepremičnin, kjer bo agencija krila padec vrednosti nepremičnine zato, da bo banka lahko obdržala rating na mortgage kreditu.

Da bo banka obdržala rating na mortage kreditu...

V Sloveniji je v resnici toliko zgodb, samo ne, novinarji, narod pa še bolj, je pograbil zgodbe o Družinskem zakoniku. Komu to ustreza je verjetno treba razložt samo nižiji stopnji OŠ.

Pozor! To sem pisal o temu kako se Irska vtika v svoj trg nepremičnin. Nima veze s Slovenskimi pristopom, kjer se največjo banko neposredno kreditira.

kuglvinkl je 27. dec 2011 ob 23:15 izjavil:

Pa majo te cene sploh veze z realnostjo? Se pravi s trgom?

To je pa vprašanje za kakšni miljardo EUR. Ker se cene prodanih nepremičnin pobira s prostovoljnim vprašalnikom od nepremičninskih agencij, ki imajo neposreden gospodarski interes, da prikazujejo čim višje cene (ali pa raje molčijo, če ne gre drugače), dejansko v Sloveniji ni verodostojnega podatka o temu kakšno je dejansko stanje trga.

Kar gre na roke vsem, samo tistim, ki so na trgu kupci ali prodajalci ne. Torej vsem, razen tistim, ki jim je to pomemben podatek.

Ravnokar gledam na prostorskem portalu vrednost svoje nepremičnine (po priglašenih popravkih) - slabih 81k. Nakupna cena je bila z garažo vred 89k, z upoštevanim kreditom pa me bo prišla okoli 105k.

Jaz sem, glede na vrednost na e-portalu, v 9 letih "zaslužil" 55 jurjev (ob upoštevanih obrestih kredita). Čeprav se bojim, da za 160 jurjev fleta ne bi mogel prodati, so vseeno malo pribili te vrednosti. Ampak če upoštevam še vsaj 300 evrov mesečno najemnine, kar znese dobrih 30 jurjev v tem času, je bil še vedno kar dober deal.

O.

Torej... pred časom smo diskutirali o (ekonomski) primerjavi smiselnosti najema stanovanja in nakupa nepremičnine. Po letu dni bivanja v hiši je zame izkušnja zelo pozitivna.... a zgolj iz neekonomskih vidikov. Če gledam ekonomski vidik, ugotavljam, da se dejansko bolj splača.... najem.
Sicer imam 70% večjo kvadraturo bivalnih površin, a mi celotni stroški bivanja + zavarovanje nepremičnine zneseta (konkretno) več, kot sem prej dajal zgolj za najemnino z ogrevanjem... Če povzamem, nikakor ne drži, da lahko primerjamo najem in nakup nepremičnine zgolj na način najemnina = obrok kredita. Če povzamem... tudi ko sem bil v najemniškem stanovanju, bi ob predpostavki, da ne bi imel nobenih stroškov z novo pridobitvijo lahko ob najemu plačeval še kredit in bil na istem...

Ne moreš primerjati stanovanja in 70% večje hiše. Stroški s hišo so, kakorkoli obračaš, večji. Do istega sklepa bi prišel tudi, če bi primerjal kupljeno stanovanje s hišo.

O.