engadget - Dandanes shranjevanje podatkov v prenosnikih ni več problem, saj so 500 gigabajtni trdi diski že nekaj običajnega. Hitra rast je seveda del celotne industrije, torej ji ne morejo uiti niti trdi diski, kar potrjuje Toshiba, ki je pravkar predstavila 640 gigabajtni trdi disk v 2,5 palčni velikosti. Dve 320 gigabajtni plošči se vrtita s 5400 obrati na minuto, kar pomeni, da so na trgu tudi hitrejši diski (modeli s 7200 obr/min ter SSDji), a redki, ki ponujajo toliko prostora. WDjev terabajtni model npr. ni primeren za uporabo v večini prenosnikov zaradi nestandardne debeline 11 mm. Poleg 640 gigabajtnega modela Toshiba ponuja še 500 GB, ki prav tako uporablja dve podatkovni plošči, ter 320, 250 in 160 GB modele z le eno podatkovno ploščo. V pogon je vgrajen tudi senzor pospeška, ki umakne bralno-zapisovalne glave v primeru padca in tako zagotovi varnost tudi v slabše opremljenih prenosnikih. Toshiba bo disk ponujala samostojno, za vgradnjo v prenosnike, in v USB ohišju. Slednje bo na voljo v štirih barvnih kombinacijah, črni z belo, rdečo, modro oz. zeleno. Pogon z ohišjem bo stal 180 $, medtem ko cena za samostojen pogon še ni znana.
pogon je vgrajen tudi senzor pospeška, ki umakne bralno-zapisovalne glave v primeru padca in tako zagotovi varnost tudi v slabše opremljenih prenosnikih.
Hmm, a ve kdo kak to deluje? Če zazna trk s tlemi, je najbrž že prepozno? A reagira na "breztežno stanje" ?
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Hm..sm hotu neki bluzit pa razlagat pa sm vidu da sva se narobe razumela. Ja, verjetno deluje na principu da je pospešek nekaj m/s^2, tisto magično 9.81 vprašanje če doseže. Če bi dosegl breztežno stanje bi blo pa že prepozn, če prav razumem ga doseže nekak pri svoji maksimalni hitrosti prostega pada, ki pa je ne doseže pri nekaj meterskem padcu.
V idealnem primeru, če pa pogledaš realno pospešku vedno (ok, vakuum izvzet) nasprotuje upor (recimo zračni), ki pa je odvisen od hitrosti - večja hitrost, večji upor, pri neki hitrosti se torej sila upora in sila teže izenačta, takrat ne pospešuješ več in si v "breztežnostnem" stanju. Človek mislm da ma nekje 300km/h maksimalno.
jaka: zato sm pa napisal da te hitrosti na par metrih ne morjo dosečt. Torej vsi poznamo newtnove zakone, kul ;) antonija: hvala za podatek, mi je že mal izpuhtel iz glave ampak ok, bil sm bliz :)
Jaz sem odgovarjal MrStein-u, ki je bluzil o breztežnostnem stanju in pospešku 0. Če bi bilo breztežnostno, potem se jaz ne bi kaj preveč bal za disk v prenosniku. :)
Komplicirate z razlagami kjer ni potrebno. Taki diski so v večini IBM prenosnikov če ne v vseh celo in ko začneš prenosnik premikat izklopi disk. Program celo kaže ko ga nagibaš animacijo. Nič posebnega.
Komplicirate z razlagami kjer ni potrebno. Taki diski so v večini IBM prenosnikov če ne v vseh celo in ko začneš prenosnik premikat izklopi disk. Program celo kaže ko ga nagibaš animacijo. Nič posebnega.
ne, Thinkpadi (Lenovo in IBM) imajo senzor vgrajen v prenosnik in ugasnejo disk. Tokrat (in pri nekaterih WDjih) je senzor že v disku, kar pomeni, da senzor v laptopu ni potreben.
Jaz sem odgovarjal MrStein-u, ki je bluzil o breztežnostnem stanju in pospešku 0. Če bi bilo breztežnostno, potem se jaz ne bi kaj preveč bal za disk v prenosniku. :)
Opa. Temperatura narašča...
Torej, če je kdo šprical fiziko. Mirujoč predmet potegne vzmet pritrjen na fiksno točko dol z silo m*g, torej masa krat 9,8 m/s². Če vse skup vržeš dol, pa bo odčitek... m * a = 0, torej a = 0.
Kdor ne verjame, lahko sproba.
Aja, lahko tudi poguglaš za "Titova bolezen" (za povezavo med padcem in breztežnim stanjem)
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Oprosti MrStein, tega dela ne razumem: "Mirujoč predmet potegne vzmet pritrjen na fiksno točko dol z silo m*g, torej masa krat 9,8 m/s². Če vse skup vržeš dol, pa bo odčitek... m * a = 0, torej a = 0."
Na primer imaš vzmetno tehtnico, pa gor obešeno utež. Tehtnico držiš z rokami. Kaže silo, s katero jo utež vleče dol. Pol pa izpustiš in začneta oba padati.
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Pospešek je odvod hitrosti po času. Hitrost pa je relativna. Ti rečeš, da se utež premika. Vzet pa pravi, da miruje. Ali senzor v laptopu. Vse kar on vidi, je da ona mini utež v njem naenkrat več ne vleče nikamor. (to zadnje se seveda odvisna od dejanske izvedbe senzorja. Ne vem kakšna je. Zato pa sem sploh postavil vprašanje.)
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
PIPI hvala za pojasnilo glede senzorja, sem mislil da je v diskih. Drugače pa tista stvar dobro deluje. A razglabljat tu o nekih pospeških pa nevem kaj...
Na primer imaš vzmetno tehtnico, pa gor obešeno utež. Tehtnico držiš z rokami. Kaže silo, s katero jo utež vleče dol. Pol pa izpustiš in začneta oba padati.
Ko daš ti gas v avtu te zalima v sedež ali ne? Ko spustiš disk iz rok, se utež v njem počuti enako, kot ti v pospešujočem avtu.
@MrStein Pospešek ni nič, če se neka stvar začne premikat in pika. Zakaj pa potem misliš, da se imenuje akcelerometer? Mogoče pa ravno zato, ker meri spremembo pospeška ... hmmmm could be.
Recimo, da je vzmet naš senzor, ki nam bo nekako povedal kaj se dogaja. Vzmet je fiksirana tako, da je obešena nekje znotraj ohišja diska. Sedaj vzemimo utež in jo obesimo na to vzmet. Ta se posledično raztegne do določene točke in sedaj nanjo stalno deluje sila teže uteži. Prenosnik z diskom ves ta čas počiva na trdni površini.
Sedaj opazujemo ta naš sistem in med opazovanjem sunkovito vzdignemo ali pa spustimo prenosnik. Kaj opazimo na vzmeti oz. kaj naša vzmet začuti? Začuti, da je utež kar naenkrat bodisi težja, bodisi lažja - odvisno od smeri premikanja (gor, dol). In to je mislim da hotel povedati MrStein. Vendar se je motil, saj je vsota sil ko je pospešek sistema enak g (9,81) tista, ki je enaka nič in ne pospešek. Vse naslednje komentaotrje pa je zmedel in ste vsi začeli govoriti kaj se dogaja z utežjo, medtem ko je edini važen podatek ta, kaj se dogaja z vzmetjo.
Celoten sistem (disk, ali prenosnik - vseeno, saj sta togo pritrjena en na drugega) - gledano od zunaj - ima namreč ob padcu enoten pospešek (če je padec prost je ta kar enak 9,81 m/s2). Vendar ga različni deli znotraj sistema (diska) različno "občutijo". Relativnost fantje ;).
Vprašanje za nagrado je torej: kakšne sile občuti naša vzmet glede na prvotno stanje, ko jo je natezala utež in je sistem miroval? Na utež pa seveda v naprotni smeri in z enako močjo deluje sila vzmeti (in to je tista sila, ki nas zanima) in jo vleče navzgor.
Dlje ne bom šel, amapk vam bom za refernco dodal link do predavanja fizike kjer je vse lepo razloženo na zelo sorodnem sistemu, ki nam je morda malce bolj domač (človek na tehtnici v dvigalu):
Tu je lepo razloženo. Sistem dvigala pa je v bistvu ravno nasproten temu o čemer govorimo mi, a mislim da ne bi smelo biti dileme, saj se vsi principi prenesejo iz enega primera na drugega.
Smo pa vsi še vedno daleč od tega kako delujejo moderni elektronski merilniki pospeška (čeprav je princip načeloma zelo soroden s tem o čemer govorimo mi).
Vendar se je <MrStein> motil, saj je vsota sil ko je pospešek sistema enak g (9,81) tista, ki je enaka nič in ne pospešek.
vsota sil je masa krat pospešek. Če je eno nič, je drugo tudi. "Če je vsota sil nič, objekt miruje ali se giblje z enakomerno hitrostjo" (torej ne pospešuje ali pojemuje). (citat iz osnovne šole)
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Če gledamo senzor v disku glede na ohišje diska, kaže senzor pri mirovanju na mizi (tleh) vrednost pospeška a=1g=10m/s. Ko disk prosto pada, kaže senzor vrednost pospeška 0. Malo poenostavljeno sicer, pa vseeno...
Ko pa disk pade na tla, pa senzor pokaže precej visoke pospeške, lahko tudi 10 ali pa 100g
Ko sem šel še enkrat brati poste za nazaj sem ugotovil, da sem nekje enega pripisal tebi, tako da se posipam s pepelom. Oprosti.
Še enkrat: vsota sil je vsota sil. Sila pa je masa krat pospešek. Če imamo vzmet in na njej telo z maso m. Potem deluje telo na vzmet s silo m×g (v kolikor smo seveda na Zemlji). Potem imaš še silo vzmeti na telo, ki je nasprotno enaka sili telesa na vzmet (vzajemnost). Temu recimo naš "sistem". In nato imaš še naš sunek na sistem, recimo v primeru prostega padca.
Se pravi:
m = masa telesa g = 9,8m/s2 Fv = sila vzmeti a = pospešek našega sunka __________________________________________
Potem velja po drugem Newtnowem zakonu (če rečemo, da je smer "dol" pozitivna:
m×g - Fv = m×a
Iz tega dobimo, da je: Fv = m×(g-a)
To pomeni, da če zadevo držimo in jo pospešimo navzdol z a večjim od g je utež izgubila težo in je sila na vzmeti manjša. Če smo zadevo spustili iz rok in je v prostem padu pomeni da je a=g in je sila na vzmeti enaka 0, kar pomeni, da je teža telesa 0 in dejansko izkusi breztežnost. Vendar to ne pomeni, da je pospešek enak nič. Pospešek s katerim smo mi pospešili zadevo je enak gravitacijskemu in smo tako dobili "simulacijo" breztežnosti. Zadeva pa še vedno pospešuje, drži? Še vedno pada, vendar je telo brez teže. Tisto kjer je pospešek dejansko 0 pa je dejansko znotraj našega sistema med prostim padom.
Saj imaš v prav ko govoriš o breztežnosti. Hec je v tem, da nekateri tu mešajo gravitacijo in pospešek celotnega sistema. Jaz govorim o tem, da sistem ima pospešek. Če pa ima sistem pospešek g pa naša utež občuti breztežnost, napetost na vzmeti pa je takrat enak nič. Tako da je vsota pospeškov pospeškov na vzmeti ob prostem padu sistema dejansko 0. In zaradi tega sva prišla malce navskriž. Pospešek je sicer en a je sestavlejn ;).
Še enkrat pa bi se opravičil MrStein-u, ker sem površno bral.