Protokol

Hm, na prospektu je bilo morje bolj modro in hotelska soba večja.

Za Barakudo...
Link

4. Technology will lead to extreme outcomes, either good or bad (technovolatile?)

Saj v to verjamem tudi sam - razlika je le, da hočem minimirat negativne ekstreme in maksimirat pozitivne.

Kar zgolj pomeni dodaten čas za preizkušanje in redundance.

Think borg but not borg.

Think Giger?



To, Matrix itd. so definitivno možne varijante - ste jih pripravljeni sprejeti (kljub neprenehnim "orgazmom" v možganih oz. simulaciji)?

Ne?

Dobro. Think harder - make it better. Ampak nekaj takega bo viabilna vmesna stopnja - zato je potrebna pazljivost.

hočem minimirat negativne ekstreme in maksimirat pozitivne.

Kar zgolj pomeni dodaten čas za preizkušanje in redundance.

Tega časa preprosto ni garantiranega. Lahko se neka skupina ljudi odloči za počasen pristop. Si vzame 100 let časa, preden požene kakšen rekurziven optimizacijski proces. A to nič ne garantira, da ne bi kakšen bolj neučakan že v 10 letih pognal svojega, ne oziraje se na to, kaj mislijo in hočejo drugi.

Edino vprašanje je, se tak optimizacijski proces da narediti. Po moje to sploh ni vprašanje, seveda da se da. Enemu smo bili priča zadnjih nekaj milijard let. Dovolj je temule dodati še enega. Če bo recimo bilijonkrat hitrejši, bo v kakšnem mesecu od takrat vse drugače. Radikalne spremembe bodo narejene in se bodo verjetno pospešeno dogajale naprej.

Vse kar imamo kot protiargument, je trdna vera tradicionalistov, da to sploh ni možno. Hvala lepa, za tako "tolažbo".

Moje predvidevanje je, da nekdo bo prvi sprožil. Če bo lahko človeštvo absorbiralo šok in se povzpelo na ta surfing val ... se bo pa videlo.

Kdaj lahko kaj takega pričakujemo od compov?

http://www.sciencemag.org/cgi/content/f...

Bolj slabo jim gredo kakšni tovrstni dokazi zaenkrat ane?

Tega časa preprosto ni garantiranega. Lahko se neka skupina ljudi odloči za počasen pristop. Si vzame 100 let časa, preden požene kakšen rekurziven optimizacijski proces. A to nič ne garantira, da ne bi kakšen bolj neučakan že v 10 letih pognal svojega, ne oziraje se na to, kaj mislijo in hočejo drugi.

Zveni poznato?

Točno v tem je point - nihče nima pravico (zavoljo osebne slave ali bolj altrusitičnih vzgibov) na svojo roko praktično eksperimentirat z tehnologijo, ki bo imela direkten vpliv na veliko maso soljudi (pri tem pa ne ve ali ne pozna verjetnosti, ali bo ta vpliv dober ali destruktiven).

Recimo, hipotetično, da nekdo najde gromozanski vir energije, ki bi lahko zadostil vsem potrebam po energiji na Zemlji.
Obstaja le en keč - obstaja dokazana verjetnost od 10 procentov, da se bo ob uporabi te energije pojavilo neko čudo aka strangelet in efektivno popapcalo Zemljo.

Nihče nima pravice brez večinskega konsenza (ki ga seveda ne boš dobil, vsaj dokler to verjetnost ne zmanjšaš na kakih 0,01% ali manj) začet črpat to energijo - rizik je enostavno prevelik.

Nihče ne bo rekel - pozabimo na to energijo. Rekli bodo - zmanjšamo nevarnost (in preprečimo drugim, da karkoli prčkajo z to energijo, dokler tega ne dosežemo).

Jaz pa trdim, da če bi ti poskenirali možgane in bi potem tekel v računalniku, to ne bi bil TI oz. se za tistega v biološkem telesu ne bi nič spremenilo - če bi samo kopirali, bi enako živel naprej, njegova kopija pa v kišti. Če bi pa biološki substrat uspavali in uničili, pa bi prvotna entiteta prenehala obstajati. V vsakem primeru, tista "oseba" od prej, ne bi imela od tega koristi. Tako zaenkrat razmišljam.
Nekako tako: kopija se zjutraj zbudi in si reče: "Aha, včera sem zaspal v biološkem telesu in sedaj sem v kišti, juhu!"
Hkrati pa se bo original zbudil v biološkem telesu: "Hmm, uploadal sem se, pa sem še vedno tukaj..." Ali pa se ne bo zbudil, kar pomeni, da je umrl.

Jaz se strinjam s tem, da ob uploadu narediš samo kopijo. Recimo, da je upload tako popoln, da se ta kopija normalno zaveda in funkcionira - dobiš novo entiteto s spomini originala. Ta entiteta se moment po uspešno zaključenem uploadu zaveda, da je "bila" nekaj trenutkov pred tem še v fizičnem telesu, sedaj pa teče na drugačnem substratu in veselo začne svoje življenje naprej. Kar se tiče tega novega bitja, je bil upload popolnoma uspešen.

Po drugi strani original trenutek po uploadu še vedno sedi na svoji riti, gleda v svet izza svojih oči in se sprašuje, kaj je šlo narobe. Original ni prenehal obstajati. Pa tudi če bi (torej bi ga uničili oz. po domače ubili), se center zavedanja ne bi nenadoma preselil v računalnik. Le zakaj bi se? Kako hudiča premakneš center zavedanja?

Skratka, od trenutka uploada imaš dve ločeni entiteti, ki živita svoje ločeno življenje in imata drugačne izkušnje. Medtem, ko "kopija" proslavlja uspešen upload (ker je itak prepričana, da je ona original) in pije pivo s "prijatelji-kopijami", ki so se uploadali pred enim mesecem, se original razočarano zapija v gostilni s prijatelji-originali in šinfa, kako tale upload ne deluje.

Edina možnost, da bi do prenosa centra zavedanja prišlo, je pomoje s postopnim prehodom. Tko, zelo simplistično ZF povedano, bi to šlo najbrž tako, da ti postopoma v glavo vgrajujejo čipe in te postopoma spremenijo v (Cy)Borga. Kasneje, ko si že tolk daleč kibernetiziran, si stalno povezan na (oh, recimo) Protokol in začneš doživljat elektroniko kot podaljšek svojih možganov oz. zavesti. Še kasneje se pa začne fizično telo počasi izklapljat, morda kar kot naravni proces umiranja, ali pa umetno.

Kot jaz vidim zadevo, enostaven upload ni rešitev. Rešitev je zagotovitev, da se ne pojavita dve ločeni entiteti, pač pa da se posameznikova zavest počasi razširi na elektronski substrat. Zdej, a je to izvedljivo ali ne, je pa drugo vprašanje.

Cannot compute. O čem razmišljaš?

Luka V> "Skopiran original nesme živet. Ker v trenutnku ko bo živel, se bo spremenila v drugo osebo. Od tiste skopirane."

Ako se center zavedanja ne prenese popolnoma na drug substrat, potem je to, kar predlagaš, no go.

Najmanj dva moralna problema se pojavita. Prvič, če original še vedno živi svoje ločeno življenje in se ga zaveda, ob enem pa njegova kopija živi svoje ločeno življenje, potem je terminacija katere koli entitete umor.

Drugič, če je posameznik zgolj blueprint za novo osebo/zavest in dejansko ne doživi prenosa kot UPLOAD, potem je prenos kot tak že v osnovi vprašljiv.

Sicer navajaš neke argumente, ampak ti argumenti IMO nimajo nobene zveze z realnostjo problema. Moje samozavedanje oz. moja zavest, center zavedanja ostane popolnoma ista danes, čeprav sem si ponoči med obračanjem v postelji ogulil nekaj stare kože in jo je nadomestila nova. Enako velja, če v nesreči izgubim roko, nogo... Ali pa, če mi presadijo jetra.

Pomemben je center zavedanja oz. tisti občutek, ki govori "Cogito ergo sum". Če tega Upload ne uspe pozaugat na nov substrat in kopiranje ustvari zgolj novo entiteto, ki sama sebi ravno tako govori "Mislim, torej sem", potem je postopek flawed by design in je kakršnokoli terminiranje obstoja originala zgolj fency ime za umor.

Za ilustracijo, če izhajamo iz danes poznane tehnologije in razumevanja terminov upload/download. Ne gre za nič drugega, kot natančno podvajanje informacij (o naših možganih, nevronskih povezavah, stanju posameznega nevrona v trenutku uploada). Gre torej za običajno kopiranje, le da je malce bolj sofisticirano. Pač, nekaj desetletij v prihodnosti, morda.

Torej, če velja, da zadostuje že sam akt uploada in se posameznikova zavest preseli v hardware, potem zagovorniki te teorije v efektu govorite to, da bi se ob testnem kopiranju vsebine možganov pravzaprav original moral enostavno ugasniti. Prenehati obstajati. Vsebina bi bila naložena v HW in bi zgolj čakala še nekaj tednov, mesecev, let, da bi jo v ustreznem frameworku znova pognali. Ja?

"Podvojevanje zavesti" je nekaj, s čimer se srečamo redkeje, kakor se Pigmejec sreča s snežnimi zameti. Zato smo nekoliko negotovi glede dogajanja v takem primeru. Pigmejec je videl zimo vsaj po TV.

Ampak človeška inteligenca ni od muh in dojame tudi še nikoli videno, če se potrudi. Torej ...

Ko se uploadam se zavem kot uploadan. Vidim svet iz računalnika ven. Edino logično. Če sem pustil original živeti, vidim svet iz svoje glave ven. Edino logično. Torej dogaja se oboje, svet vidim iz dveh različnih točk naenkrat, edino logično.

Kako hudiča je to mogoče? Že od rojstva takorekoč, hodi moja zavest z mano na tak način, da stalno čepi v lobanji, kamorkoli že, se ta moja lobanja kotali. Kako bi torej izgledalo, da gre enkrat ven?

No ja, to je manjši del problema. Lahko si predstavljam, da gre ven iz telesa.

Kar si ne morem predstavljati je to,da HKRATI gledam na svoje telo nekje od zunaj in da HKRATI s tem gledam iz svojega telesa ven. To pa je mind boggling, če bi se to zgodilo.

Lahko si pa predstavljam nekaj drugega. Da je moja zavest v telesu "strobo". Torej da za tisočinko sekunde je, za tisočinko sekunde je pa ni. Da tako utripa. Zavedam se seveda samo svetlih tisočink, temne so mi kot eno mikro spanje, ko se zavest umakne. A ker utripa ko žarnica, utripanje občutim kot gladko, kontinuirano dogajanje.

No, potem si pa že lahko predstavljam tudi, da je zavest izven telesa strobo. Da se pa v mrkih tukajle, zavedam pa tam. Od tam, če hočete. V ravno kontra mikro fazah. Spomin deluje potem pri obeh lokalno, nekako sem tu in sem tam. To je spet predstavljivo.

Nazadnje postane pa predstavljivo še to, da se tiste milisekunde overlapajo za kakšno nanosekundo. Potem pa še, da se lahko prekrivajo še bolj. Celo popolnoma.

No, tako je! Ko ponoči spim, moj upload hodi okoli in preko web kamere lahko gledam na svoje speče telo. Ko se zbudim, pregledujem uspavan upload po adresah računalniškega pomnilnika. Tam zraven se odvija tudi simulacija oceana, kako pluskajo valovi na snežno belo plažo. To si je možno predstavljati.

A tudi to, da hkrati upload gleda v tiste valove ali iz računalnika ven, preko sistema TV kamer, v prave valove. Celo hkrati, ko sem jaz buden.

Človek se privadi, biti tu in tam istočasno. Pa še na mnogih mestih hkrati.

Celo na tako oddaljenih mestih, da beseda "hkratnost" izgubi svoj fizikalni pomen.

Ni razloga, da bi ne mogel zaporedoma, izmenično, ali hkrati, zreti v ogenj ki plapola, z vseh stolov okrog njega. Samo nenavadno se nam zdi, glede na naše dosedanje izkušnje, pa si mau teže predstavljamo. Tako kot Pigmejec sneg, dokler ne gre študirat v Moskvo.

Barakuda1,
ideja iz katere se norčuješ služi le kot pomoč pri razumevanju; kot hribček, s katerega se lažje vidi težko razumljivo realnost - ki pa seveda ne vsebuje preskakovanja zavesti.

Kogar zanima moderen pogled na osebno identiteto naj si ogleda dolgo zaporedje člankov tule:
http://www.overcomingbias.com/2008/06/q...

(Sem moral najti nek drug link, da ne bi Barakuda rekel kako ga spet pošiljamo v Tri Sobe ;))

(V bistvu gre za odličen blog, ki ga toplo priporočam vsem, ki jih zanima racionalnost - in tudi tistim, ki jih *še* ne. :)
Btw, Yudkowsky, ki je avtor dobršnega dela člankov na njem, je sicer raziskovalec pri Singularity Institutu in močan zagovornik Singularnosti v obliki samo-izboljšujoče umetne inteligence (intelligence explosion -> glej link na koncu).)

---
Kar pa se tiče (vsaj meni mnogo zanimivejše) debate o samoizboljšujočih optimizacijskih procesih, pa priporočam tale članek:
http://www.overcomingbias.com/2008/06/o...

---
Še nekaj o možnih izidih Singularnosti:

Nisem bral vseh postov zadnjih dni, sem pa opazil Geigerjeve slike, ki jih je Saladin ponudil kot ilustracijo distopije, ki nas morda čaka.

Gre za relativno kompleksen scenarij, ki pa ga ob pomanjkanju močnih argumentov, ki bi dvignili njegovo (zaradi kompleksnosti) nizko apriorno verjetnost, lahko kar pozabimo.

(Apriorna verjetnost neke hipoteze namreč eksponentno pada s povečevanjem njene kompleksnosti.)

Neko določen scenarij, po katerem naj bi se odvila prihodnost, si lahko predstavljamo kot majhno kroglico v ogromnem prostoru možnih prihodnosti. Večja kot je kompleksnost prihodnosti, manjša je omenjena kroglica. Kadar pa najdeš kak dober argument, ki pokaže, kako kavzalne poti našega sveta verjetno vodijo proti tvoji prihodnosti, kroglica navidezno zraste.

Težava je v tem, da kompleksnost prihodnosti, kakršne si želimo, ni ravno peščica bitov. Iz česar izhaja, da se bomo morali močno potruditi, da zadanemo tisto malo kroglico, ki predstavlja raj za nas. Ves ostali prostor je namreč napolnjen večinoma s svetovi, kjer ni niti samozavedujočih bitij, kaj šele spodobnega življenja zanje...

Če bomo pomedli pod preprogo težak problem, kako narediti *etični* samo-zboljšujoči optimizacijski proces, potem je poguba naše civilizacije ob njegovem nastanku praktično zagotovljena.

Ali je takšen proces sploh mogoč?

Če imamo recimo 1000 bitov dolg niz, potem obstaja 2^1000 različnih programov, ki jih lahko zapišemo z njimo. Zelo težko je pokazati, da se nekje med vsemi temi *ne* nahaja tudi nek samoizboljšujoči - sploh če dvignemo 1000 bitov ne nekaj realnejšega, npr. 1MB.

Kdor želi pokazati, da je (kot pravi Thomas) Really Powerful Self Optimizing Process nemogoč, ga čaka zelo težko delo.

Nekaj drugega pa je vprašanje, če smo ga sposobni narediti v kakem desetletju ali dveh.

Da pa ne bo kdo mislil, da nas v primeru negativnega odgovora na zg. ne čakajo radikalne spremembe: z velikim povečanjem računske moči v naslednjih desetletjih (kar je precej zanesljivo), molekularno nanotehnologijo, brain-computer interfacei in podobnim, pridejo v igre druge različice Singularnosti... in seveda tudi povečana eksistenčna tveganja.
---

Še en link, ki razloži različne ideje, ki jih običajno povezujejo s Singularnostjo:
http://www.singinst.org/blog/2007/09/30...

...pa lahko noč. :)

Hey, man, have you heard? There’s this bunch of, like, crazy nerds out there, who think that some kind of unspecified huge nerd thing is going to happen. What a bunch of wackos! It’s geek religion, man.

Ista zavest, center samozavedanja..
So prazni pojmi.
Se nimajo kam naslonit v realnem življenju.

Aja? A to zato, ker ti tako praviš?
Da še jaz ponudim preprost miseln eksperiment: Druga zavest, drug center zavedanja. Jaz, ti. Prazni pojmi? Se nimajo kam naslonit v realnem življenju? IOW, ni ločnice med mano in tabo? Bluzim na polno?

Miselni eksperiment da dojameš je preprost, in je bil že 100x opisan.
če menjuješ eno možgansko celico za drugo, si to še vedno ti?
Ja ane?
če jih menjuješ za čipe ki opravljajo popolnoma enako vlogo?
Tudi ane?

Problem tega miselnega eksperimenta je ta, da ti seliš zavest iz točke A v točko B, pri čemer točka A predstavlja en substrat, točka B pa drug substrat. Ti hočeš vse skupaj zbanalizirat kot da gre za to, da na istem mestu zgolj zamenjamo nosilec zavesti. Upload, kot si ga predstavljam jaz, to ni.

Si pa predstavljaj, da imaš na računalniku v nekem fizikalnem frameworku sprogramiranega preprostega virtualnega robota. Potem pa ta program, to virualno entiteto uploadaš v pravega, fizičnega robota, ki se giblje po nam poznanem, fizičnem svetu. Nagradna vprašanja: ali je "robot" v virutalnem svetu prenehal obstajati? če ni in ga npr. ročno zbrišemo po končanem uploadu, ali smo naredili PRENOS, ali KOPIRANJE?

Sedaj pa vzami oba primera, ter menjuj vedno večje kose naenkrat, ter hitreje.
Kje vidiš mejo, da je ta kos pa prevelik? Ali da je menjavanje prehitro?

Kot rečeno, ne gre za menjavanje kosov. Gre za selitev zavesti iz enega substrata na drugega.

če te meje ni, potem lahko menjaš tudi vse v enem kosu, in gre za isto zadevo (čeprav nekatri vidijo to kot umor).

Vem, kaj hočeš povedat, ampak menjavanje ni enako, kot fizična selitev. Kako pa prisiliš mojo zavest, da se bo prestavila izza mojih oči v neko računalo? če imaš tehnologijo, jo lahko kopiraš, a s tem nisi zamenjal ničesar - niti celice, niti kosa, niti celote. Dejansko želiš preseliti mojo zavest, ne pa zamenjati substrata.

Še en primer: menjava, kot ti razumeš cel postopek, pomeni, da človeku vzameš stol, ga držiš v zraku in v zelo kratkem času podtakneš nov stol. Vse to med tem, ko človek sedi na stolu oz. je v sedečem položaju. Po možnosti tako hitro, da ne opazi, kdaj se je zamenjava naredila.

Pri uploadu pa gre dejansko za to, da človeka, ki sedi na stolu, v popolnosti kopiraš in nato kopijo posedeš na nov stol. Dobiš dva živa človeka, dve ločeni osebnosti. Zdaj se pa slepiš, da prvega lahko ubiješ, ker je drugi itak identična kopija.

Kot sem pa sam rekel, nimam nobenega problema da se tranzicija zgodi postopoma, če že ljudje tako hočejo. Ni pa realne potrebe po tem, razem "družbene sprejemljivosti".
če jo pa vidiš, pa hitro povej!

Evo - mogoče ni bilo tako hitro, kot si si želel, ampak tukaj je...

To zgoraj je short radical cold shower.

Malo globje: verjamem v patternistic brain model in sem skušal že veliko mojih izkušenj, asociacij, razmišljanja, negirati mojo teorijo, le da sem prišel do zaključka, da je spet v igri *le* en pattern. (Slovenska beseda vzorec se mi ne zdi primerna.)

Zakaj se naprimer v danem trenutku, neke besede, filma, citata, ne boš spomnil, pa o tem lahko razmišljaš cel dan. Potem se ti pa zgodi, da ti med tuširanjem spodrsne/pade gobica za umivanje/.. in se kar naenkrat spomniš to, kar si razmišljal dneve nazaj in že čisto pozabil?

Po mojem mnenju, zato, ker se nevroni povezujejo v sinapse na tak način, da porabijo čim manj "materiala." Ampak citat je rahlo povezan s tuširanjem in s tem, ko se tuširaš, se teče elektrika prek sinaps do teh nevronskih povezav in se kar iznenada, od "boga" dano, spomniš, čeprav nisi imel niti najmanjšega namena o tem razmišljati.

Za samozavedanje je po mojem mnjenju potrebih nekaj stvari: dovolj velika mreža nevronskih povezav in ker je tako velika, nastaja nek lag, da se naredi full circle. Električni impulzi, ki potujejo po možganih, se z rahnim lagom spet pripeljejo do patterna in tako delajo polne kroge. Zato lahko sebe določiš v okolico. Razmišljaš o sebi. Ta lag, je dokazal Libet s svojo polovico sekunde.


Kako je to povezano z Uploadom, ki naj bi se lahko zgodil? Enostavno: kot temu pravite v tej temi, substrat, med tem, ko samozavedanje naredi full circle, zamenjaš z nečim drugim in če potem enako laufa naprej, niti ne veš, da se ti je kaj zgodilo.

To, da bi pa moje fizično telo in moja kopija uploada bila enkako enaka v zavedanju, se pa ne izide v moji teoriji. Iz Francke.upload ter Jst.real ne bomo gledali, kot skozi ene oči, never. Razen, če obstaja kaj transcedentskega, višjega, bog.

Nisem bral vseh postov zadnjih dni, sem pa opazil Geigerjeve slike, ki jih je Saladin ponudil kot ilustracijo distopije, ki nas morda čaka.

Gre za relativno kompleksen scenarij, ki pa ga ob pomanjkanju močnih argumentov, ki bi dvignili njegovo (zaradi kompleksnosti) nizko apriorno verjetnost, lahko kar pozabimo.

(Apriorna verjetnost neke hipoteze namreč eksponentno pada s povečevanjem njene kompleksnosti.)

Previdevaš, da je Gigerjev svet bolj kompleksen od alternativ in s tem manj verjeten.

Sam pa previdevam, da bodo takšni "biomech" vmesniki in manipulacije veliko prej na voljo kot bilokakšen samoizboljšajujoč program ali bolj "sterilen" Upload (pravzaprav so osnovni primerki dostopni že danes).

In ker smo ljudje - ljudje, bomo pač zagrabili prvo možnost, ki bo na voljo. Seveda se bodo ljudje raje podvrgli takšnim simbiozam in transformacijam, da se s tem izognejo bolečini ali celo smrti. Le redki bodo čakali boljše rešitve.

In če bodo le redki ostali na razvoju, namesto da tudi sami vskočijo v ta biomehanična "nebesa", je veliko vprašanje, ali bo nadaljen napredek sploh še možen. Če dovolj ljudi ostane zadovoljnih z neko situacijo, potem se napredek ustavi.

Zato je treba že vnaprej predvidet "Gigerjev svet" ter ga z primernim razvojem obiti ali striktno kontrolirati njegovo uporabo. Tukaj se ne moreš iti popolne svobode po Thomasu, saj ljudje enostavno ne znajo misliti dovolj daleč vnaprej. Ko se bo pokazala prva možnost za "nesmrtnost in nebesa", bodo svoboden trg in ljudje to možnost razgrabili.

Ko se bo pokazala prva možnost za "nesmrtnost in nebesa", bodo svoboden trg in ljudje to možnost razgrabili.

So jo že. In od prodaje te ideje, imajo največjo korist ravno religiozne institucije.
Bo nov "proizvod" na trgu večne želje po nesmrtnosti uspešnejši, ali pa bo le muha enodnevnica?

Dokaza o tem, da "nov proizvod", za razliko od starega in "preizkušenega" res deluje, NI.

Ti si pa vezan, ... na kaj točno?

A res misliš (mislite nekateri), da ko vam zmanjka argumentov, da pa boste svoj "prav" dokazali z nevmesnimi diskvalifikacijami sogovornikov.
Ni kaj. Prav bedni ste nekateri v tem.

Ti nisi še enega argumenta tukaj dal, žal.

A ti si pa domišljaš, da si jih dal.

Jaz sebe dojemam, kot procesiranje informacij.

Aha; in potem je pomembna in bistvena razlika med taba in mojim kužotom, ter sosedovo mačko .... v čem že?

Daj bit no mal bolj resen in koeksistenten in mi daj že končno pokaž, kje si pa ti (za svoje trditve) podal kak pameten in resen dokaz. Doakz, razumeš, dokaz in ne sam neke na prvi oč lepe trditve.

Tm nekje od leta 2001 glej naprej. Sej te še niti bilo ni tukaj. Potem se pa slišimo.

Pa kot, da bi ti razumu nek striktno matematičen dokaz. Ta je pa dobra.

Ne vem kaj se sploh oglašaš, ker je očitno, da nisi dorasel debati.

Vaaauuuu , to pa je argument, da te kap.
A pol ko vam zmanjka argumentov in dokazov, se pa k tako primitivnim diskvalifikacijam zatekate.
Bravo, ni kaj.

Pravzaprav, pa to pove več o vas samih, kot karkoli drugega. Je pravzaprav res svojevrsten dokaz in argument hkrati, kdo in kaj ste, še bolj pa, koliko vam je v resnici sploh do tega, da bi svoja stališča res argumentirali.

No, morda res preveč pričakujem (od vas). Morda si res želite podati dokaze in argumente, a ko jih zmanjka, ali pa jih ni, je tud vsakovrstna druga oblika zagovarjanja (vključno z nekorektnimi diskvalifikacijami) po vašem mnenju dopustna.

Hja, ampak kaj ko temu ni tako.

Osnovno pravilo pri dokazovanju nečesa je, da tisti, ki nekaj zatrjuje, svoje trditve tudi dokaže, ne pa da terja od skeptikov, da dokažejo, da njegove trditve (z ničemer dokazene) dokaže.

Primerjava z "Bogom" zato tudi pod razno ni off.
V temah (ko je debata o Bogu) ste ravno vi tisti, ki vztrajno terjate, da tisti, ki zagovarjajo obstoj Boga, to tudi dokažejo, in vpijete na ves glas, kako je nesprejemljivo, da se od vas terja, da dokažete njegov ne-obstoj.
Moram reči, da se tu z vami strinjam. A potem ostanite dosledni, ko se enaka merila in zahteve po dokaznem bremenu terjajo od vas, ne pa da se delate pametne in vzvišane nad vsemi.
Te poze (vzvišanosti in vseobsegajoče vsevednosti) sem vajen že od predstavnikov religije.
Vi ste s svojim početjem le njihova bleda in slaba kopija.

Ko boste ponudili kaj več, kaj bolj oprimerljivega, kak resen in trden dokaz, takrat se pa delajete "pametne in pomembne", do takrat pa....

Tudi če, obliki takšnega "življenja" ne bomo mogli reči človek, ali celo njegova izboljšava.

Hm ... sej sploh ni možno, ne vem zakaj se sploh sprašuješ take zadeve.

Jaz tudi mislim, da čarovnice ne bodo pripravile prašiča da bi letel, pa če se še tako zaklinjajo. Enostavno ne bo šlo.

Ampak jaz se potem ne sprašujem, če bo leteči prasec še podoben prascu, ali bo čisto ena druga žival. Tako da ne vidim, zakaj bi se ti spraševal, kako bi se dalo ali ne dalo reči "obliki življenja po Singularnosti". Sej zate je to popolnoma nedelujoča magija, kakor je zame zaklinjanje čarovnic, naj prašič leti.

Zame bodo zakleti prašiči še vedno hodili po svojih nogicah, zate noben upload ne bo deloval.

Se greva lahko samo psihologiziranje. Jaz, kakšne wakice da so coprnice, ti kakšni wacos smo mi.

Dinozavri nič.

A bistveno nespremenjeni ljudje bodo po tvojem vladali še naprej. Legali v grob, kot doslej in nič dosti drugače ne more biti in ne bo, praviš ti.

Kaj boš imel od tega, da se bo tako nadaljevalo še milijon let, al kolikor že?

Tudi enako nič.

Samo ni bistveno vprašanje kaj bova midva imela ali ne imela. Niti kaj so imeli dinozavri. Vprašanje je, kako je in kako ni.

Po tvoje je vsak upload samo fantaziranje. Uploada ni in ga ne bo. Po moje letečega prašiča ni, lahko bi ga pa naredili, če bi hoteli kdaj, z metodami prihajajoče tehnologije. Ti veš, da ni možno.

Super. Everybody happy.

A bistveno nespremenjeni ljudje bodo po tvojem vladali še naprej. Legali v grob, kot doslej in nič dosti drugače ne more biti in ne bo, praviš ti.

Ne, tega jaz ne pravim in tudi nikoli nisem. To ti meni permanetno podtikaš, ko ti zmanjka argumentov za tvoje trditve.