[Vse o DSLR]

Q: Zakaj za nekatere leče pravimo, da so hitre, nekatere pa počasne?

A: Hitrost leč se nanaša na največjo možno odprto lečo. Leča z večjo možno odprto zaslonko, je hitrejša od tiste, ki ima manjšo možno odprto lečo. Primer: leča, ki zmore f2, je hitrejša od tiste, ki zmore f4.

Hitrost leče je pomembna pri fotografiranju v slabih svetlobnih pogojih. Primer:



link - EXIF je pod sliko

Bolj odprta zaslonka spusti na senzor več svetlobe. Hitrejšo lečo ko imam, v slabših svetlobni pogojih bom lahko slikal.

Upoštevati je treba, da so hitre leče občutno dražje kot počasnejše.

Najhitrejše leče so prime ali fiksne, torej s fiksno goriščno razdaljo. Ki seže za smrtnike nekje do f1.2 (če imate 6k evrov, si lahko omislite tudi 0.95 – Leica), običajno pa se vrednosti f sučejo med 1.4-2.8.

Najhitrejši zoom objektivi imajo vrednost f na 2.8, čez celoten goriščni razpon, npr. od 24-70 ali od 70-200. Kit objektivi so mnogo počasnejši, vrednosti se sučejo med 4.0 na začetku goriščne razdalje, do 5.6 na koncu. Temu primerna je tudi cena.


Q: Lahko kdo po kmečko razloži foro pri globinski ostrini. Zanima me namreč zakaj točno je pri majhni vrednosti zaslonke, majhno področje globinske ostrine ( ko je zaslonka široko odprta), in obratno ko imamo zaslonko zelo zaprto je veliko področje ostrega. Kolikor sem si gledal gre za lom žarkov? Ampak če bi znal kdo razložit enostavno bi blo super.

A: Tule je dobra shema tega kako svetloba potuje skozi lečo in zakaj pride do "zameglitve".



Ker običajno želimo zamegliti ozadje in izpostaviti subjekt, moramo paziti na dve stvari:
- objektiv mora biti fokusiran na točko, ki je precej bližje od neskončnosti (ki se uporablja predvsem za fotografiranje pokrajinskih in drugih panoramskih motivov)
- zaslonka mora biti čimbolj odprta, vendar ne toliko, da je na portretu nos oster, ušes se pa ne vidi več (kar je z dobrim objektivom vsekakor izvedljivo)

Pa še en enostavnejših kalkulatorjev globinske ostrine:

http://www.dofmaster.com/dofjs.html

Po kmečko: če je točka na objektu "v fokusu", se vsaka pot žarka od točke do senzorja skozi lečo konča na isti točki na senzorju.

Ko pa točka ni v fokusu, pa žarki priletijo skozi lečo na senzor na različnih mestih (ker se združijo v eno točko bodisi pred ali za senzorjem), in to v odvisnosti od vstopnega kota posameznega žarka.

Večja kot je leča, več različnih vstopnih kotov ponuja in večji bo zmazek, ki bo nastal iz posamezne točke.

In jasno, ko je objekt dovolj daleč, so razlike v vstopnih kotih zanemarljive, zato je od nekod dalje vse v fokusu.

Q: Lahko kdo po kmečko razloži foro pri globinski ostrini. Zanima me namreč zakaj točno je pri majhni vrednosti zaslonke, majhno področje globinske ostrine ( ko je zaslonka široko odprta), in obratno ko imamo zaslonko zelo zaprto je veliko področje ostrega. Kolikor sem si gledal gre za lom žarkov? Ampak če bi znal kdo razložit enostavno bi blo super.

Po kmečko: če je točka na objektu "v fokusu", se vsaka pot žarka od točke do senzorja skozi lečo konča na isti točki na senzorju.

Ko pa točka ni v fokusu, pa žarki priletijo skozi lečo na senzor na različnih mestih (ker se združijo v eno točko bodisi pred ali za senzorjem), in to v odvisnosti od vstopnega kota posameznega žarka.

Večja kot je leča, več različnih vstopnih kotov ponuja in večji bo zmazek, ki bo nastal iz posamezne točke.

In jasno, ko je objekt dovolj daleč, so razlike v vstopnih kotih zanemarljive, zato je od nekod dalje vse v fokusu.

2. Blisk fleša traja zelo kratek čas - kako tisočinko sekunde, mogoče celo desettisočinko pri nižji moči. Ta kratotrajna osvetlitev ti subjekt osvetli v neki pozi in ga efektivno "zamrzne" v gibanju. V slabi svetlobi je tako fleš hudo uporabna stvar - ob dolgem času zaklopa (najkrajši sinhronizacijski čas pri večini DSLRov je tam okoli 1/250 s, kar pa se v bistvu že nanaša na tretje vprašanje - o tem malo kasneje) ti bo fleš vseeno ohranil oster subjekt.

Kot primer ti lahko dam dve fotki:



Obe sta narejeni pri približno enakih svetlobnih pogojih - prva brez fleša in s kratkim časom (1/1000 s), druga pa s flešem in 1/250 s. Tudi prva je sicer solidna, a tista s flešem je ostra kot nož.

Tako da - ja, fleš je v bistvu bolj učinkovit. Pa še OGROMNO mero kreativnosti si lahko privoščiš, ko enkrat delaš z večimi viri svetlobe.

Obe sta narejeni pri približno enakih svetlobnih pogojih - prva brez fleša in s kratkim časom (1/1000 s), druga pa s flešem in 1/250 s. Tudi prva je sicer solidna, a tista s flešem je ostra kot nož.

Ima pa prva dosti bolj naravno osvetlitev objekta, določene sence so tam, kjer nebi smele biti (zgleda kot da je slabo nalepljen v photoshopu). IMO nekoliko pretiravanja z močjo flasha. Ostrina ti pomaga bolj malo, če slika zgleda nenaravno in umetno. Boljši učinek bi bil, če bi flash pritisnil skozi kakšno marelo, ki bi malo olj razpršila svetlobo.

3. Kaj pravzaprav je sinhronizacija bliskavice s fotografskim aparatom?

Sinhronizacije je pač kdaj se bo flash sprožil, torej sinhroniziral s fotoaparatom. Imaš različne možnosti: flash se sproži bolj pri dvigu zrcala, bolj proti spuščanju, itd.

3. Sinhronizacija fleša (X-Sync) je povezana z delovanjem samega zaklopa.

Kot verjetno veš, je v (D)SLRih v uporabi t.i. vertical-travel focal-plane shutter (zaklop, ki se premika v smeri gor/dol in se nahaja tik pred senzorjem), ki je sestavljen iz dveh zaves.

V stanju pripravljenosti je prva zavesa spuščena čez senzor, druga je dvignjena. Ob pritisku na sprožilec se prva zavesa dvigne in senzor izpostavi svetlobi, ki pada skozi objektiv (dvigovanje zrcala in ostale dogodke tukaj zanemarimo ). Po poteku želenega časa ekspozicije se druga zavesa dvigne čez senzor in zaključi proces zajema slike.

Ob daljših časih osvetlitve je čas, ko se zavesi dvigata in spuščata, zanemarljivo kratek v primerjavi s celotnim časom ekspozicije. Pri zelo kratkih časih pa mehanizem zaklopa ni dovolj hiter, zato se mora druga zavesa začeti dvigovati takoj za prvo - še preden se ta dvigne do konca. Dejansko zavesi ustvarita ozko režo, ki potuje preko senzorja in tako v dovolj kratkem času osvetli celoten senzor.



Da lahko fleš osvetli celoten senzor, pa mora biti čas ekspozicije dovolj dolg, da se druga zavesa čez senzor začne dvigovati ŠELE, ko se prva pospravi do konca. Torej, v trenutku bliska mora biti izpostavljen celoten senzor.
Najkrajšemu času, ki to še dopušča, rečemo sinhronizacijski čas, ki je pri večini (pol)profesionalnih kamer 1/250 s, pri slabših pač manj.

Če pa uporabimo krajši čas od sinhronizacijskega, bo blisk fleša osvetlil le del senzorja, rezultat pa bo fotka, kjer bo le ozek horizontalen pas pravilno osvetljen, ostali deli slike pa bodo temnejši.


O sinhronizaciji fleša na prednjo ali zadnjo zaveso je pa že Okapi dovolj povedal.

DOF .. globina vidnega polja

itak37 - za DOF velja ravno obratno, kot si napisal.

Daljša goriščnica prinese krajši/bolj plitev DOF. Kratek DOF pomeni, da je območje ostrine 'globoko' le nekaj 10 cm (pri dolgi goriščnici in veliki blendi samo par cm, medtem ko pri makro fotografiji o DOFu govorimo v milimetrih), pri kratkih goriščnicah pa ti tudi do konca odprta zaslonka ne pomaga - ostro je skoraj vse, od najmanjše razdalje ostrenja do neskončnosti.

Dobro opažaš. Popravljeno, hvala

bi za ponazoritev vseh vrednosti potreboval precej kompleksno in nepregledno skalo.

Na enem starem Sigminem zumu je videti takole.



O.

Miha lepo da si kr mojo fotko za uporabo fleša dal gor ;).

Prej ko je bilo govora glede sinhronizacije fleša z zaklopom, je res da za konvencionalne zaklope to znaša 1/250. Obstajajo pa tudi izjeme, kot so nikon 70d in pa canon eos 1d mark 1, ki uporabljata elektronski zaklop (nima mehanskih delov), kar pomeni sinhronizacijo do 1/800. Mora bit hudičevo uporabna zadeva za delo s fleši v soncu.

Pa še en trik obstaja s tole sinhronizacijo. Če recimo nastavimo zaklop na 1/400, se nam res osvetli samo določen del slike, kar pa ni nujno slabo. Če obenem prepuščamo še dovolj ambientalne svetlobe lahko dodatno osvetlimo samo del fotografije, naprimer človeka ali obraz,..
Mislim da je na netu nekje še en video vodič, ko je tip na glavo obračal fotoaparat da mu je pri 1/400 provosvetlil.

Lp

Tukejle je treba najprej razčistit pojma goriščnica in globinska ostrina. DOF= depth of field in pomeni globinsko ostrino, ki pa se zmanjša s povečevanjem goriščnice. Večji DOF pomeni večji del slike je oster (globinsko gledano). Majhen DOF lahko tako dosegamo z objektivi (na splošno), ki lahko močno odprejo zaslonko (1,8 1,4...) in niso širokokotniki.

S povečevanjem goriščnice pa tudi zmanjšujemo globinsko ostrino in ne samo približujemo zamazanost. Pri kompaktih je pa stvar v majhnosti senzorja (tudi leče posledično), večji senzor, manjši ima dof (fullframe dslri imajo manjši DOF kot crop senzorji, pri enakih objektivih in primerljivih goriščnicah seveda).

Na wikipedii garantiram da se najdejo te enačbe, s katerimi se DOF da izračunat.

http://www.adorama.com/

Sigminemu 50-500 se reče "bigma". Za nosit ga potrebuješ šerpo al pa voziček.

Ja, pa pošljejo po celi ZDA z next day delivery.

Šele zdajle mi je kapnilo, da verjetno iščeš štacuno, kjer bi reči lahko prijel v roko, a žal ne poznam.

Kolega si je v ZDA kupil canonovo 70-200 2.8, je rekel da se dobi na skoraj vsakem vogalu. Če potuješ po ZDA se ti mogoče splača kupit v tisti državi ki ima najmanj davka (kakšen oregon), samo vprašanje če boš dobil trgovino ;).

Lp

zdravo, sem tik pred tem da kupim canon eos 450d. Zanima me kateri objektiv mi priporočate za slikanje pokrajine, in slikanje v gozdu (malo svetlobe)?
Doma imam en star SLR, ki ima objektiv: CANON LENS FD 28mm 1:2.8. Ali je možno da mi dela tudi na eos 450d?

hvala za odgovore

Hmm, v dobrih starih časih je veljalo, da je 1,8 pri 50 mm objektivu nekako povprečje. Dobra svetlobna jakost je 1,4 in odlična 1,2.

O.

Hmm, v dobrih starih časih je veljalo, da je 1,8 pri 50 mm objektivu nekako povprečje. Dobra svetlobna jakost je 1,4 in odlična 1,2.

O.

ja, to je bilo v starih casih, danes so pa prime objektivi itak v manjsini, pa se od teh jih ima zelo majhen procent blendo pod 2.0

canon 50mm 1.4 stane 400eur, pa sploh ni zelo kvaliteten objektiv. sam si ga lastim, sem sicer zadovoljen, ampak se mi nikakor ne zdi vreden tega denarja. 50mm 1.2 stane pa 1700eur. vcasih je pa canon izdeloval tudi 50mm 1.0 :D

pa se to je treba upostevati, da je 1.4 na 1.6x crop bodyju (vecina DSLRjev danes) itak svetlobno sibkejsi kot na 35mm. uglavnem, tudi meni ni jasno zakaj je danes tako drugace, ampak je. mogoce v starih casih niso potrebovali tako kvalitetne optike, ker pac resolucija ni bila 10+ miljonov tock...

recimo. pa mogoce se to, da stabilizatorjev ni bilo, pa je moral biti objektiv precej hitrejsi za primerljivo ostro slikanje iz roke.

sicer pa vem ja, ce pogledas razne ruske industarje, jupitre in podobno - so recimo objektivi z blendo 1.5, za drobiz. ampak je sama optika veliko bolj enostavna kot pa recimo nek canon 50 1.4

res je, zmeram sem imel 100 ASA, ce je bil krasen soncen dan pa 50. mogoce sem imel dvakrat 200, enkrat pa celo 800! (crno bel ilford)

no, na mojem 40D se trudim slikat na ISO 100 kadar se le da. ampak kit objektivi so ponavadi 3.5 - 5.6, kar pomeni da se ponavadi slika kar pri ISO 400.

ampak razlogi za tako astronomske cene hitrih objektivov so sigurno v veliko boljsem steklu, stevilu opticnih elementov in pa splosni natancnosti izdelave. aja, pa veciina teh "profesionalnih" objektivov je odpornih na vremenske razmere in prah.

pa res je dejstvo, da danes tako velik procent uporabnikov DSLRjev uporablja samo zoom objektive, da je se cela industrija najbrz prilagodila njihovim slabostim. Zoom objektivi bi bili pa res nenormalno dragi z opticno mocjo pod 2.0, kolikor jaz vem jih sploh ni hitrejsih od 2.8...

> Evo, sem šel pogledat na 25+ let starega Pentaxa, in je gor 50mm 1,7, pa je bil to najbolj osnoven objektiv.

sej 50mm objektivov tudi danes praktično ne dobiš počasnejših...

jaz sem za nikona d40 kupil 50mm f/1.4g objektiv. predvsem kot kratek objektiv za portrete. za take stvari (zaradi crop faktorja) mi je bil 50mm prime cenovno ZELO ugodna varjanta (350 eur).

na žalost pa se z mojim d40 ta objektiv enostavno ne razume. nikakor ne morem konsistentno dobit ostrih slik. sem probal na kolegovem d50 in se objektiv obnaša po pričakovanjih. ne vem, mogoče je krivo, ker mi je body ene parkrat že padel na tla . ampak s kit 18-55mm objektivom pa ni težav.

sam se na stvari ne spoznam najbolje, bi kdo predlagal najbolj enostaven postopek, ki bi lociral težavo (body vs. objektiv)?

Sej je napisal, da je kupil G varianto objektiva. Ta nima več obročka za zaslonko in avtofokus deluje tudi na bodyjih brez AF motorja.

Problem tiči drugje.. Za začetek poskusi s čiščenjem kontaktov na bodyju?

Okapi> je pa verjetno, kar se ostrine slike tiče, bolje slikati s fiksnim objektivom in narediti izrez, kot pa se truditi z zumom.

To v precejšnji meri drži, so pa dobri zoom objektivi že precej uporabni (70-200 2.8 se recimo odlično obnese v ogromni množici različnih situacij).

Nov EF 200 2.0 IS je majka za portrete, pa za eno ledvico loh dva dobiš :)

ja, še meni se je af zdel počasen in sem šele potem naknadno prebral, da je to glavna zamera temu objektivu. ampak z d40 itak nisem mel druge možnosti... škoda, da zgleda, da bom moral nabavit drug body.

(grrr, sem mislu, da bom zdržal z d40 do takrat, ko bo imel nikon aparat s spodobnim video mode-om, kar je ena od dveh zahtev v.d. žene. druga je, da je nikon. i'm between a rock and a hard place )