Priklepanje na enega ponudnika v praksi

Kodo se ponavadi kar placa. Posebej se mora zapisat, da je narocnik tudi lastnik kode (in da jo dobi).Vcasih se tudi posebej podpise, da se bo pri njih postavilo build okolje, ker namerava narocnik zadevo naprej razvijat sam. Takrat se tudi dolocijo orodja, ki se bojo uporabljala (na katere je narocnik ze navajen, ima ze kupljene licence oz. ima team, ki jih zna uporabljat), jezik v katerem bo pisan kateri del, doloci se stil komentarjev,.. Ampak to zacne dvigovati ceno.

Ce dokupi samo kodo s komentarji, si z njo zelo verjetno ne bo imel kaj dosti za pomagat. Navadno za build ni dovolj samo dvakrat kliknit na solution file in reci build.

Ja, naj mu pa zaracuna pol miljona. Samo s tem je verjetno zgubil stranko. In sigurno ne samo ene. Kaj pa orodje, ki ga je x razvil, da mu je olajsalo delo (np. testiranje)? Mora tudi to orodje predati y? Mu mora dati se kodo za to orodje? Kje sploh je meja? (v pogodbi)

Obfuskirana Perl, ali še bolje - erlang, koda je lahko komplet odprta, pa 99,9% programerjev ne bo imelo niti najmanjše ideje kaj tista koda počne

Ja, ampak se jo da od-obfuskirat, ne?

Vidim, da vas je tukaj en kup poznavalcev. Najprej da razjasnimo. Po zakonu ostane lastnih avtorskih pravic podjetje, ki je izdelalo software, razen če ni v pogodbi drugače zapisano.

Normalno. In normalno, da je to treba zapisati. Če naročnik tega ne napiše je nesposoben ali nor.

No, recimo da so imeli v pogodbi napisano, da pravice pripadejo naročniku. Naročnik mora v pogodbi sebi zagotoviti dostop do izvorne kode, kar lahko zahteva tudi po prekinitvi sodelovanja. Ali so sploh napravili primopredajo projekta? Točno se ve, da se plačilo ne more izvršiti, dokler pogodbene točke niso v celoti izpolnjene.

Točno.
Koda gre naročniku (v razumljivi obliki in s komentarji), prenos materialnih avtorskih pravic se izvrši izključno ali neizključno za vse namene in brez geografskih omejitev za neomejen čas. Potem pa se plača.

Seveda se določi še podporo, uvajanje, dokumentacijo...

38000 evrov je relativno malo za program, zaradi katerega so postavljena na kocko življenja pacientov. 13000 pa je že skoraj neresna vsota. Če se komu zdi, da gre tukaj za vključevanje znancev v 'posel', bi se z njim kar strinjal.

Povsem odvisno kaj program dela. Meni se zdi za določanje cene bistven obseg realnega dela.

>In ne, tak specializiran sistem bo šel malokdo pisati zastonj. Eni očitno še vedno ne
>razumete, da free software pomeni prosto kodo, ne nujno zastonjsko.

In ne, tak specializiran sistem bo šel malokdo pisati zastonj. Eni očitno še vedno ne razumete, da free software pomeni prosto *kodo*, ne "Ne Sprejem Denarja Za To Aplikacijo."


>Seveda naj bo celotno delo spisano po "odprtih" standardih in formatih, ne takih ki
>jih razume eno podjetje in njihovi zaposleni.

Hmm, podjetje lahko razume delovanje in *implementacije* Open Standardov, ne nujno zakaj so se odločiti prvotni avtorji takšen pristop. In to je lepo pri Opennessu. "Ker mislim, da bi del te implementacije deloval hitreje, bolje, ga bom izboljšal (se svojo situacijo)." Prvotni avtor lahko to napiše za denar. Drugi/Ostali avtor/ji pa tega ne more/jo kopirati in brez da bi svoje izbojlšave Prvotnemu/Drugemu avtorju ponudile.

Catch je v marketingu. In državi (ker predstavlja vse) bi morala zadeva biti nujno na voljo če izbere morebitno cenejšo rešitev Closed Source. Potem državljani ne moremo nič predlagati ali narediti. Če pa bi zadeva bila Open Source, (dokler ne pripelješ zadeve vsaj do RC, bemu, ne bi smela država kar vzeti, če še ni končana. Pogodba in roki!) bi pa vsak lahko prispeval.

Ti kot naročnik dobiš pogodbo, kjer je tudi opredeljena Openness, ker ponavadi pogodbe prebereš, in za to potem tudi plačaš. Openness bi državi zelo koristila, ker bi določeno firmo, če postanejo storitve predrage ali zanemarjene, pogodbenika zamenjala brez posledic.

>Težava je velikokrat v temu, da naročnik dobi en plošček z izvorno kodo. Nihče pa se
>ne vpraša katero programsko opremo je potrebno imeti za prevajanje te kode, kako mora
>biti nastavljeno okolje za pravilno prevajanje kode, katere dodatne knjižnice so
>potrebne za prevajanje kode in predvsem ali se da kodo, ki so jo prejeli, dejansko
>prevesti v aplikacijo, ki jo uporabljajo.

True. Openness je ponavadi na netu. Očitna prednost!

>Hkrati pa je to še en argument za to, da bi vse javne ustanove in javna uprava morali
>imeti dostop do lastne ekipe strokovnjakov iz podričja informatike in računalništva.

Could not agree more. Oddelek bi skrbel za postavitev vse in vsak računalnik. Tudi nudil nadgradnje in featurje. Ampak, a je to ceneje od druge, Closed Sourced reštve? Je mogoče bolje in ceneje, takšni ali drugačno rešitev vzeti. Jaz bi vzel firmo, ki se ukvarja z Openness, če bi bil Država (ki predstavlja vse).


Oddlek naj ima samo za administracijo, to se pa strinjam in Openness bi videl, da kakšen del stagnira in je dolgo brez napredka.


----

Pri trenutni situaciji je bil očitno edini in največji problem Pogodba. Ali se je NEprebrala ali so bili vključeni drugi interesi...

>Potreben je oster nadzor nad narejenim preden se plača. Tudi odprta koda ti nič ne
>pomaga če ni nadzora.
>
>Nekdo lahko spiše zadevo, ki dela na vseh glavnih platformah in uporablja samo odprte
>standarde pa če bo ta stvar velika 100k in več vrstic, koda pa brez vsake
>dokumentacije in nepregledno spisana si isto v riti kot če bi bla koda zaprta.

Tukaj se z Logitechom boleče strinjam.

>Heh, vse kar bi morali narest je, da v pogodbi za program dajo 2 klavzuli: GPLv3 in
>kvalitetno dokumentirano kodo.

Ni nujno za posamezno podjetje, ampak jaz kot Država bi napisal/podpisal tole.

>Madona, če naročiš nek program, je normalna stvar, da ne samo dobiš program in kodo,

Kaj je bolja zate kot firmo in kaj Državo...

>Programer pa je program spesnil tako, da je nadaljnje delovanje odvisno v določeni
>meri od njega - brez njegovega posredovanja ne bi šlo, za kar bi bil seveda spet
>posebej plačan.

Pogodba.

>Preden sem sel popravljati software sem cloveka vprasal o dokumentaciji za program, pa
>je ni bilo: 'ja, nekak sem si pa tud jaz moral sluzbo zagotoviti.' Potem sem pa
>naslednji dan nasel tistole zgoraj... Za zjokat.

OMFG. Haha to si pa v podobni situaciji lahko predstavljam. loooololol. A obeenem bi se najrajši zjokal, ker si od nekoda odvisen, od njegove dobre volje. KWa je človek mislil s to funkcijo, katastrofa. To je bilo zihr "od zgoraj" ukazano 100000%

>To se seveda sliši preprosto, problem pa velikokrat nastane, ko naročnik izsiljuje
>izvajalca na malenkostih (ki se vedno najdejo, če je za to interes).

Niso znali pogodbe prebrati/napisati.

--
edit: grammar.

>Hkrati pa je to še en argument za to, da bi vse javne ustanove in javna uprava morali
>imeti dostop do lastne ekipe strokovnjakov iz podričja informatike in računalništva.

Could not agree more. Oddelek bi skrbel za postavitev vse in vsak računalnik. Tudi nudil nadgradnje in featurje. Ampak, a je to ceneje od druge, Closed Sourced reštve? Je mogoče bolje in ceneje, takšni ali drugačno rešitev vzeti. Jaz bi vzel firmo, ki se ukvarja z Openness, če bi bil Država (ki predstavlja vse).

Ne, ne... premalo si citiral. Ta ekipa bi skrbela samo za strokovno izvedbo razpisov in nadzor teh zunanjih izvajalcev. Mislim, da je predrago, da bi vsak javni zavod, ki ga financira država, imel svojo ekipo strokovnjakov, ki bi lahko skrbela za gladko izvajanje IT projektov. Tudi, če je to ZD Ljubljana, ki je velika ustanova.

Tudi direktorjem teh zavodov bi bilo delo lažje: na svoji strani bi vedno imeli pri roki strokovnjake, ki bi preverili, če ima poudba sploh rep in glavo, da ji kaj ne manjka, in da zagotavlja tudi neke varovalke v primeru poslabšanja odnosov.

_{Ne pa da mi neki poslančki razlagajo o odprtokodnih rešitvah v javni upravi. Denar se zapravlja na takšnih protekcijah in pogosto brez vednosti direktorjev - managerjev teh ustanov.}

Ne, ne... premalo si citiral. Ta ekipa bi skrbela samo za strokovno izvedbo razpisov in nadzor teh zunanjih izvajalcev. Mislim, da je predrago, da bi vsak javni zavod, ki ga financira država, imel svojo ekipo strokovnjakov, ki bi lahko skrbela za gladko izvajanje IT projektov. Tudi, če je to ZD Ljubljana, ki je velika ustanova.

Super ideja.

BlueRunner for the president.

(ne, nisem ciničen, ideja se mi res zdi odlična!)

BlueRunner: Ja, drugače sem razumel. Pogodbe in najdem nekoga, ki oceni strukturo bi v Openness, kakšni so načrti, standardi,..., da mu razloži kako zadeve stojijo. Nimajo vsi pojma o vsem. Teli so imeli obupen nadzor, kaj se je sploh dogajalo. Interesi mogoče, denar v žep, pa obljuba o datumu, kdaj bo narejeno. In ende... Povsem mogoče, da je kdo zaslužil koruptivno. Brane s kriminalisti ima prav...

Izpoved tehničnega vodje.

Prišli bomo do tega, da gospodje za 14.000€ nimajo pojma kaj je gospod za 34.000 € programiral.
Tu ne govorimo open source, free source, ali karkoli na to temo. Ego nekoga je pač tak, da ne ve ,kaj je programirano, kaj je bilo dano v roke, pa reče je kodirano. Sklepam da je to laž, ker če je bilo karkoli in pisano, lahko še vedno potrkajo na vrata, saj ni predal vse kode.

"Odprtokodne rešitve... hmmm. Kaj pa če bi rekli, da mora biti vsaka informacijska rešitev, ki jo financira država, na voljo tudi državljanom Ja vem, iluzorno in ne nujno iyveljdivo, ampak sliši se pa dobro: če že plačujemo za razvoj nečesa, zakaj potem tudi ne bi imeli dostopa do tega kar smo plačali. "
Odgovor je ne, ker ne moremo zagotoviti, da je program, ali karkoli implementirano dovolj varno, da bi preprečili nekomu enostavno z branjem kode, našel ter izkoristil luknje, ki jih je nehote pustil za sabo.
In ponovno odprtakoda, gpl, itd, v primeru TE novice nebi rešil nobenega navedenega problema.

Izpoved tehničnega vodje.

Hvala za povezavo. Pri prebiranju pa sem našel nekaj čudnih izjav, za katere ne vem, če so iztrgane iz konteksta, narobe zapisane ali pa celo resnične.

je zatrdil Ivan Štern iz podjetja GNT, ki je leto in pol vzpostavljal program. Tega ni počel le kot računalniški programer, za kar je imel pogodbo, ampak kot tehnični vodja projekta Svit, kar je delal povsem volontersko

Leto in pol, programer in tehnični vodja v eni osebi, 38.000€. Ne bom rekel, da ni dober in zavzet človek, vendar mislim, da je tukaj nekaj šlo narobe.

Vodjo informatike v ZD Ljubljana Roberta Ludvika smo 10. decembra po elektronski pošti vprašali, komu naj predamo gesla za dostop do nameščene programske opreme, in dva dni pozneje dobili odgovor, naj vso dokumentacijo predamo predstavniku Svita. Odgovor je neprofesionalen, ker visoki standardi varovanja osebnih podatkov zahtevajo pooblaščenost z imenom in priimkom.

Tukaj nekako ne vidim repa in glave. Leto in pol se je aplikacijo vzpostavljalo, nihče iz ZDLJ oziroma Svit-a pa je ni testiral. Ali pa so jo testirali brez gesel. Kar se pa tiče profesionalnosti, ne razumem kaj ima predaja gesel za uporabo nameščene aplikacije s standardi varovanja osebnih podatkov. Zunanji izvajalec do njih sploh ne bi smel imeti dostopa, oziroma bi moral imeti ZDLJ posebna pogodbena določila s katerimi bi bilo vprašanje pooblaščenosti urejeno še preden bi bila napisana prva vrstica kode.

V dokumentaciji so namreč podatki o vseh vabljenih in pregledanih prebivalcih.

Če to bere kdo iz pisarne informacijske pooblaščenke: prosim, da preverite, kako se lahko zaupni osebni podatki nahajajo v neki dokumentaciji za neko primopredajo aplikacije? Kdo je temu podjetju te podatke predal in na kakšni podlagi?

zato so pilotni projekt začeli na izposojenem strežniku. »Zapletalo se je pri nabavi licenc in drobnega materiala. Srečevali smo se s popolno aroganco strokovnih služb ZD, krona vsega pa je bila dvakrat odklonjena prošnja za priklop na komercialnega ponudnika internetnih storitev, ki ga ima v Sloveniji že vsako gospodinjstvo. Zato sem sam uredil, da so nam na akademski mreži Arnes dovolili uporabo interneta za nedločen čas, sicer programa Svit sploh ne bi mogli začeti,

Tehnično: Zakaj cena licenc ni bila všteta v ceno projekta? Kakšen drobni material naj bi bil potreben? Svničniki, šilčki, podloge za miške?

Vsebinsko: Kje se sedaj ta izposojeni strežnik nahaja? Kateri osebni podatki se na njemu nahajajo? Kje je prijavljena ta zbirka osebnih podatkov? Kako so ti osebni podatki varovani?

Vsebinsko: Kje se sedaj ta izposojeni strežnik nahaja? Kateri osebni podatki se na njemu nahajajo? Kje je prijavljena ta zbirka osebnih podatkov? Kako so ti osebni podatki varovani?

Podatkovna baza verjetno pri GoDaddy.com ali pa kakšnem neznanem ponudniku.

Jp... to se tukaj kar precej dogaja

Recimo Mavrik, ki si izjavil:
>Seveda bi eni radi tule zganjali fašizem in seveda z zakonom vsilili
>odprto kodo, nič novega na Slo-techu.

Pomisli malo, da Država služi Državljanom, Podjetje pa Lastnikom. Strinjam se, Mavrik, da se mora Država obnašati racionalno, v najbojlšem primeru kot Podjetje. Razlik med Openness in Closeness neke specializirane rešitve, lahko tudi sploh ni, razen tega, da je koda vsem na voljo.

Jaz trdim, da pri Cost/Benefit, mora Država upoštevati širše posledice podpisa Pogodbe. Pri Openness se Država težje priklene na samo enega izvajalca, ampak tudi pri Openness se lahko. Z zakonom vsiliti Openness je pa enako, kot, če bi z zakonom vsilili pitje samo Barcaffee kave. To pa zelo dvomim, da kdo zagovarja.

Brez dvoma boš zdaj znal argumentirano in lepo napisati, kaj točno je narobe s Pascalom in Delphijem kot platformo za pisanje aplikacij. Namreč to se pričakuje od ljudi, ki nekoga pošiljajo iskat drug poklic.

Razen tega, da gre za jezik, ki te zaklene na eno platformo in je rahlo zastarel prav nič..

Seveda bi eni radi tule zganjali fašizem in seveda z zakonom vsilili odprto kodo, nič novega na Slo-techu.

Ne. Bi pa radi, da kodo VEDNO dobi vsaj naročnik.

Razen tega, da gre za jezik, ki te zaklene na eno platformo in je rahlo zastarel prav nič..

Torej govoriš na pamet in ne znaš argumentirati normalno. Nič novega torej.

Ne. Bi pa radi, da kodo VEDNO dobi vsaj naročnik.

Prav nobenega razloga ni zakaj bi moral naročnik meti kodo. V kolikor se naročnik in programska hiša dogovorita, da bo naročnik na koncu dobil samo binarne datoteke zapečene na CD z aplikacijo, ki opravlja stvari po specifikacijah v pogodbi imata do tega čisto pravico. Enako ima pravico programska hiša aplikacijo zadržati zase in jo tržiti tudi drugim morebitnim strankam. Vse je stvar dogovora in v kolikor si ti pripravljen plačati več, da dobiš pravice do kode programa, ki si ga naročo je seveda to tvoja izbira. Nikakor pa to ne pomeni da bi kaj takega moralo biti pravilo.

Razen tega, da gre za jezik, ki te zaklene na eno platformo in je rahlo zastarel prav nič..
Torej govoriš na pamet in ne znaš argumentirati normalno. Nič novega torej.

V bistvu ne. Delphi ni na voljo za Linux (Kylix je pač zgolj slaba šala) ali kakšen drug sistem. Torej te dejansko zaklene na Windows platformo. Jup, imam konkretne slabe izkušnje s tem. Sodelavec razvija nek precej znan program za analizo nekih podatkov. Zadevo razvija v Deplhiju in že kakšno leto se govori o tem, da bi zadevo sportal na Linux. Razlogov za to je več, predvsem gre za to, da čedalje več ljudi uporablja Linux in je zato pritisk strank precej močan, poganjanje programa preko Wine pa nekako ni to. Druga stvar je, da ima Deplhi konkretne omejitve glede skalabilitya in porabe sistemskih sredstev (predvsem količino RAM-a, ki ga lahko porabi za branje podatkov). Odločitev je seveda težko sprejeti, ampak kar nekaj časa se sodelavec s skupino že razmišlja o tem, da bi software napisali povsem na novo v povsem drugem programskem jeziku.

Delphi 8 ima sicer podporo na .NET, ampak to zame ni neko hudo sledenje novostim. Poleg tega ta programski jezik ni type-safe, kot na primer kakšni drugi.

Seveda je veliko argumentov tudi ZA uporabo Delphija, vendar si žal upam trditi,d a pri slovenskih programerjih prevladuje lenoba in nesposobnost prehoda.

Prav nobenega razloga ni zakaj bi moral naročnik meti kodo. V kolikor se naročnik in programska hiša dogovorita, da bo naročnik na koncu dobil samo binarne datoteke zapečene na CD z aplikacijo, ki opravlja stvari po specifikacijah v pogodbi imata do tega čisto pravico.

To je res (da imata pravico), trdim pa, da ta pristop za naročnika pomeni, da se priklepa na enega ponudnika programske opreme. Zato za naročnika ni smiseln, razen pri kakšnih manjših projektih ali tam, kjer se aplikacija ne bo več spreminjala nadaljnjih 30 let.

Je pa seveda taka pogodba, ko naročnika prikleneš nase in ti mora plačevati za vsako malenkost zelo prikladna za programsko hišo. O tem pa ni dvoma, ja.

Enako ima pravico programska hiša aplikacijo zadržati zase in jo tržiti tudi drugim morebitnim strankam.

Temu se reče neizključni prenos. V tem primeru s programom razpolagata tako naročnik, kot programska hiša.

Vse je stvar dogovora in v kolikor si ti pripravljen plačati več, da dobiš pravice do kode programa, ki si ga naročo je seveda to tvoja izbira. Nikakor pa to ne pomeni da bi kaj takega moralo biti pravilo.

Ne pravim, da bi moralo biti to z zakonom predpisano pravilo. Pravim pa, da bi se moral javni sektor zavedati nevarnosti priklepanja in ravnati racionalno. Sicer pa ideja o enotni točki naročanja za javni sektor (nekakšna komisija) ni slaba. Tam bi lahko združene javne ustanove močno pritisnile na programerske hiše in upoštevale javni, ne pa množico zasebnih interesov.

Seveda, potem boš dal kodo programski hiši X, bodo nekaj naredili, potem ne bo delal modul y, bodo še tega preprogramirali, potem ne bo delalo nekaj x ostalih stvari, in potem bodo klicali prvotno hišo, ki bo računala za modul X, Y, ter ostale zadeve..
Poanta je v tem, da prejemnik ni niti vedel kaj je dobil, kaj šele da bi imel neke konkretne zadeve...

v danem primeru je dejstvo, da naročnik ima izvorno kodo(mysql ter php). In kaže le na to , da je bil projekt čudno voden. ker ne poznamo podrobnosti je vse skupaj le ugibanje kdo je kriv in kdo nedolžen. Vsekakor pa izpostavlja dejstvo , da sama odprtost kode ne garantira ustreznosti rešitve. Celo več kaže na to , da si kljub temu , da imaš kodo neke aplikacije še vedno odvisen od razvijalca.

a tle opensourcarji dejansko sedite pa cakate da najdete ene 3 besede po katerih sklepate, da je kriva zaprta koda in potem zacnete nabijat neumnosti?
...
Tle je kriv izkljucno tisti, ki je tako narocilo dal ven in , ki je podpisal pogodbo.Odpusti se mu to, da verjetno nima pojma o programiranju...letet bi pa moral zato, ker ni najel kksno strokovno osebo, ki bi mu sestavla boljso pogodbo.

OK, Loooka, res nimaš pojma.

Odprta koda ne pomeni, da mora biti zadeva brezplačna. Ali da mora biti koda dostopna javnosti.
Ne, ne in NE!

Odprta koda uporabniku dovoljuje uporabo, razmnoževanje, razširjanje, razumevanje, spreminjanje in izboljševanje programa.
Poglejmo to konkretnem primeru: ZDLJ pri podjetju naroči aplikacijo za program Svit. Če je program odprt, dobi izvorno in binarno kodo in z njima pravico: da program uporablja za katerikoli namen (npr. ko začne s programom odkrivanja ne vem kakšnega drugega raka), da program razmnožuje (lahko ga namesti na računalnike v novih zdravstvenih domovih, lahko (ni pa nujno) ga celo podari medicinski fakulteti), razširjanje (lahko ga objavi na internetu, če želi in se tako odloči), razumevanje (program da poljubnemu sposobnemu programerju, ki ga preuči), spreminjanje (doda nove funkcionalnosti, spremeni logo programa, karkoli) in izboljševanje programa (ko pride ven nov operacijski sistem, ga prilagodi zanj, doda nove funkcije,...).
In vse to brez originalnega programerskega podjetja!

In jst osebno ne bi hotu, da je kakrsna koda sistema, ki ma po moznosti cez moje zdravstvene podatke dosegljiva vsakmu klosarju, ki ma internet.
Take stvari bi celo preprovedu.

Kaj osebno bi ti hotu je nerelevantno, ker o teh stvareh nimaš pojma.

Jaz bi tudi recimo hotu, da bi jedrske odpadke odmetavali nad koruzna polja, pa to še ne pomeni, da je takšno neumno razmišljanje tudi treba uzakonit.

Glej, razumem jaz programerje. Delajo pač po liniji najmanjšega odpora. Pravim pa, da v okolju, ki je samo po sebi konzervativno in zastarelo pravega napredka pač ne more biti.

Še posebej, če ti programerji določajo "standarde" in tudi "svetujejo" naročnikom. Normalno, da bodo svetovali tako, da bo za njih izvedba najlažja! To se mora nehat - programerji bi morali biti zgolj in samo izvajalci in služiti ciljem naročnika. Nobeno "vodenje" in "svetovanje" (in določanje "standardov") naročniku tukaj ne pride v poštev.

BTW, GNT. d.o.o. ima enega zaposlenega. Odvisno sicer od velikosti projekta, vendar pa majhno podjetje praviloma ne nudi potrebne stabilnosti in ustrezne garancije naročniku. Glede na ceno pa sklepam, da projekt nikakor ni bil majhen (finančno).

realnost je taka , da podjetje katero izvaja nek projekt skoraj vedno mora svetovati. v ostalem bi lahko naročnik sam najel code monkey-e. Seveda to lahko naredi vprašanje pa je ali se to splača?

Druga kronična napaka nekaterih naročnikov je , da skoraj pravilmo na dojemajo namena aplikacij. In iz tega razloga dostikarat niso sposobni prilagodit procesov , končen rezultat tega je , da se ustvari več dela namesto da bi ga opravljali manj.

glede tega pa da se stvari opravijo z minimalno silo za maksimalen učinek pa se lahko le strinajm. tako mora biti.

Seveda mora podjetje svetovati. Do določene mere. Problem pa nastopi v naslednji situaciji.

Naročnik: Dober dan, mi bi rabili aplikacijo, kamor bomo vnašali naše meritve.

Podjetje: Oh, seveda, to pa mi obvladamo. Torej, potrebovali boste neko bazo podatkov, kamor se bodo vnašale meritve. Predlagamo, da se to izvede v tekstovni bazi, ki jo bomo razvili mi (beri: naši programerji ne znajo zares delati z SQL bazami podatkov). Prednost tekstovne baze je, da ji lahko neposredno uvozite v Excel, poleg tega lahko dodajate neskončno število vrstic.

Naročnik: Da, ampak mi imamo tu nek šifrant, poleg tega bi morali bazo povezati z neko drugo že obstoječo SQL bazo.

Podjetje: Aha, v tem primeru bo treba uporabiti SQL. No, to tehnologijo mi zelo dobro poznamo (beri: na Microsoftovi NT konferenci smo slišali, da so to nekaj omenjali). Priporočamo uporabo MS SQL strežnika (beri: ostalih produktov ne poznamo).

Naročnik: Ja, ampak mi smo neki slišali za neko MySQL bazo...

Podjetje: Ja, mi vam svetujemo, da uporabite MS SQL. Gre za preizkušeno tehnologijo, s katero ima naše podjetje dolgoletne izkušnje (beri: ostalega sploh ne poznamo). Za MySQL smo sicer že nekje slišali (beri: pojma nimamo o čem se gre), vendar gre za neko obskurno orodje, ki je še v razvojni fazi (beri: če mi zadeve ne poznamo, potem je ni). Licenca za MSSQL stane XX EUR in to je vsekakor najboljša rešitev. Lahko sicer na vašo željo uporabimo tudi MySQL, vendar bodo potem stroški višji, ker tehnologija ni dovolj preizkušena (beri: s strani našega podjetja, itak bi si morali najeti in plačati podizvajalca, da bi potem to izvedel za nas, mi pa bi to samo preprodali). Če izračunate TCO lahko jasno vidite, da je ta rešitev optimalna.

Naročnik: Mimogrede, v medijih smo prebrali nekaj o odprti kodi in Linuxu.

Podjetje: Eh, ne nasedajte medijskim govoricam. Mi smo recimo resno podjetje in se z Linuxom sploh ne ukvarjamo (beri: ga ne poznamo). Poleg tega večina resnih programov pod Linuxom sploh ne deluje.

Naročnik: No, saj, ampak mi se pogovarjamo o razvoju NOVE aplikacije...

Podjetje: No, seveda, mi smo sposobni razviti aplikacijo tudi za Linux, vendar vam že takoj povemo, da bodo sami problemi. Po naših izkušnjah v Linuxu večina DLL knjižnic sploh ne deluje poleg tega je naslavljanje 64-bitnega multifunkcijskega prostora izvedeno s pogostimi prekoračitvami, zaradi česar prihaja do resnih napak v omrežnem stacku (beri: tukaj pač naložimo malo morje strokovnih izrazov s katerim zmedemo naročnika in ustvarimo vtis, da zadevo obvladamo). Poleg tega je Linux povezan z velikimis troški prehoda. Raziskava podjetja Microsoft je recimopokazala, da se prehod iz izdelkov podjetja Microsoft na Linux ne izplača, zato podjetje Microsoft odsvetuje uporabo vseh ne-MS izdelkov. Podjetje Microsoft je veliko in ugledno računalniško podjetje in njegove raziskave imajo veliko težo v strokovni javnosti.

Naročnik: OK, najlepša hvala vam za nasvet, odlično ste mi znali svetovati. Predlagamo torej, da uporabite vaše obstoječe izkušnje in znanje in razvijete izdelek tako, da bo razvoj kar najbolj optimalen. Kaj pa glede cene?

Podjetje: Veseli nas, da upoštevate strokoven nasvet našega podjetja. To se vam bo poznalo tudi na ceni, saj bo nekajkrat nižja kot če bi delali z nekimi ne-razvitimi in polovičarskimi rešitvami. Cena za naš izdelek je: xxx.xxx.xxx EUR.

Naročnik: Oh! (direktor doživi manjši srčni napad).

Podjetje: Hja, tako pač je. Veste, kvaliteta se plača. Vendar pa pomislite kakšna bi šele bila cena če bi se projekta lotili sami in ne s pomočjo naših strokovnih nasvetov! Poleg tega vam lahko damo še 0,036% popust, nudimo pa vam tudi brezplačno dokumentacijo, pri uvajanju v program pa vam nudimo 50% popust (beri: itak bomo uvajanje podaljšali za 3x in vse prinesli notri).

> Izpoved tehničnega vodje.

ko sem bral tole izpoved, me je začelo kar oblivat. ne da bi kaj branil izvajalce oz. izvajalca, ampak njegova zgodba je skoraj tipična zgodba projektov, ki se delajo za proračunske porabnike. neskončno prelaganje odgovornosti, ignoriranje rokov, ki jih mora izpolnit naročnik, nesposobnost kadra...

potem pa pride tisti d-day v projektu... tisti dan se ob 8:30 z bliskovito naglico v eni uri še enkrat zavrti prelaganje odgovornosti, potem pa v preostalem času, ne dlje kot do opoldanske malice, sestavi dopis izvajalcu kaj "ne dela" in "mora delat" do jutri 7:00... vodja projekta na strani naročnika je od 13:00 na bolniški (če je slučajno pozabil, da mora "vzet bolniško" že kak dan pred d-day).

Pogodbenih rokov se morata seveda držati obe stranki. Se pač zapiše v pogodbo tudi penale za primere nespoštovanja z ene in druge strani.

Je pa res, da je našim garažnim mojstrom (iz obeh strani) težko najeti enega dobrega pravnika in sestaviti jasno pogodbo.

Mene iskreno zanima kaj točno ta aplikacija sploh počne. Mislim - povsem konkretno. Zgoraj je nekdo napisal, da uporablja MySQL.

Upam, da se ne uporablja le za print vabil...