Priklepanje na enega ponudnika v praksi

Zdravkomati so bili prvi korak. Informatizacija pa bo seveda napredovala. Vedno pa se takšne stvari delajo zaradi znižanja stroškov. V konkretnem primeru pa nižje stroške predstavlja tudi bolj kvalitetno in učinkovito zdravljenje pacientov - z nižjimi stroški.

Zdravkomati so npr. reševali težavo izgub v zdravstvu zaradi tistih, ki so goljufali sistem. S tem so se posredno znižali režijski stroški dela ZZZS, ZPIZ in delodajalcev, v blagajni ZZZS pa je ostalo več denarja za druge potrebe.

Da bi pa se delale stvari samo zato, da se delajo? Hm... to ni ravno optimistična misel. Stvari se v tem poslu delajo zato, ker jih drugače ni (bilo) možno narediti, zato, da delajo denar, ali pa zato, da znižujejo stroške. Ostalo je sicer lepo in družbeno koristno, ampak prosim: nekje morajo biti tudi meje za to trošenje. V zdravstvu pa raje ne vidim projektov, ki se delajo samo zato, da se delajo. Naj se troši iz ene druge blagajne. Npr. vojaške.

> Pa glih u tem je štos, da se nove - bojše stvari delajo, tudi če koštajo. To je bistvo gospodarske rasti, če ne je kmalu vse za silo toliko dobro, da ne rabiš nobene nadgradnje več, in potem tudi država začne stagnirat. Razen, če si res dosegel maksimum, ampak v tem primeru to ni.

kot je že BlueRunner povedal, zgolj v imenu napredka ne sme biti poskrbljeno niti za enega pacienta manj. če pa se pokaže, da nov sistem z enakimi stroški oskrbi več pacientov ali pa oskrbi proporcionalno več pacientov... sem pa jaz tudi za to, da se "zadnjih 50 metrov magari s TGVjem vozijo do hiše".

seveda je pa treba upoštevat, tudi strošek na zdravje človeka, ki nastane, ko ta potrjuje kartico .

Ja, saj. Jaz si rpedstavljam sistem, ko prideš do zdravnika in takoj ugotovi ali si zavarovan ali ne (brez potrjevanja), ti predpiše zdravila, v lekarni pa potem to preberejo s pomočjo kartice iz omrežja. Hkrati sistem tudi opozarja pred nevarnimi kombinacijami zdravil in previsokimi dozami.

Najbolj pomembna zadeva, za katero bi se stvar lahko uporabila, pa je seveda to, da bi lahko, ko je to potrebno, zdravnik takoj videl podatke o samem zdravstvenem stanju pacienta. Ne pa zdaj, da lahko zdravniki samo molijo, da nekdo, ki je hudo poškodovan, ni alergičen na stvari, ki mu jih dajejo.

Tole z zdravili je dobra stvar tudi brez kakršnih koli algoritmov ali avtomatične kontrole součinkovanj. Že samo to, da imaš pri sebi vedno seznam predpisanih in izdanih zdravil bi precej pomagalo in verjetno tudi reševalo življenja.

Da bi pa se delale stvari samo zato, da se delajo?

Nisem hotela rečt tega. Samo da če je nekaj dobro danes, ni nujno, da je dobro za vse večne čase, samo to.

In več je vredno, če smo kvalitativno napredovali, kot ves prišparan denar, ker na dolgi rok bo pridobitev na kvaliteti povrnila vložek.

Jasno pa, da nekje je treba potegniti črto med kvaliteto in ceno.

o+ nevone

Kako bi pa rešil podporo na terenu? Predvsem težave glede ugotavljanja kje je prišlo do težav v komunikaciji in odpravljanje teh težav?

Ta "argument" pa, sori, sploh ni resen. Moramo res za vsako stvar imet dva računalnika, samo zato, da bomo vedeli kater se je pokvaril? Če to dela nekdo, ki ne zna drugače, potem raje naj ne dela tega.

>Zgoraj je nekdo napisal, da na terminalih za potrjevanje zdravstvenih
>kartic teče Windows. Morda se je vmes kaj spremenilo, toda ko so tile to
>stvar razvijali, je gor tekel Linux. Vem, ker sem pred cca. 10 leti imel
>nekaj malega prstov zraven.

Jaz sem omenil, da imajo sestre na računalnikih windowse, kamor vtaknejo kartico, ko prideš k zdravniku (in ti napiše recept). Potem se je pa domnevalo, da sem jaz govoril o zdravkomatih. Mogoče sem se jaz takrat čudno izrazil ali pa je prvi, ki je to trdil, prehitro prebral moj post in napačno sklepal.

Največji žulj je omrežna povezava. Tisti trenutek, kot prideš v npr. zdravstveni dom in izkoristiš tam že obstoječe omrežje, se ti bo življenje zapletlo. Novo vzporedno omrežje pa tudi ne moreš kar tako postaviti.

Če pride v takšnem scenariju npr. do napake na enem stikalu, boš moral:
- ugotoviti, da je od ZD do tebe vse OK
- najti odgovorno osebo za ta ZD
- preko te osebe priti v kontakt z vzdrževalcem za ta ZD
- vzdrževalcu pojasniti za kakšno težavo naj se bi šlo
- počakati, da vzdrževalec sploh izolira napako
- pri odpravljanju napake neprestano viseti na telefonu, da se preverja "dela - ne dela"

Hkrati pa boš moral voditi še vso statistiko delovanja/nedelovanja po posameznih lokacijah in si izmisliti nek nadzorni sistem s katerim boš lahko napake v delovanju odkrival v trenutku, ko do njih pride. To vse skupaj pa niso samo stroški, temveč samo ena (in ne edina) organizacijska težava, ki se jo mora upoštevati. Če kdo želi, lahko opišem še eno...

Vse to, za razliko od trenutnega stanja:
- ZZZS diagnosticira svojo povezavo do ponudnika VPN omrežja
- ponudnik VPN omrežja znotraj tega zaznava in odpravlja vse napake

Odprava napake pa je trenutno enaka prijavi napake pri nedelovanju domačega dostopa do medmrežja. S to razliko, da ZZZS ne kliče na 080 ampak na posebno njim namenjeno številko.

Hehehe.... ROTFL.

Verjetno še v življenju nisi videl niti kakšne napake so na npr. stikalih možne, niti organizacije informatike v zdravstvenih domovih.

Ja, ampak a ni hecno, da je pri zasebnikih zadeva lažje obvladljiva. Njim lahko daš na seznam zahtev karkoli se zmisliš (dodatno tel. linijo, dodaten xDSL, ...) potem jih pa še prisiliš, da za tisti pameten kartičen treminal plačajo pavšal.

V javni ustanovi tega ne moreš, privatnike pa lahko tukaj izsiljuješ...

Vsi zdravniki so "javni". Razen, če zdravijo samo sami sebe

Je pa razlika med privatniki (zasebniki), ki delajo s koncesijo in tistimi, ki tega ne počno. V debati o zdravkomatih in zavarovanjih, je nekako razumljivo, da govorimo samo o tistih s koncesijo.

V debati o prihodnjih sistemih (tam kjer so tudi podatki o terapijah ipd.) pa se seveda vključuje tudi tiste brez koncesije, mar ne?

V Sloveniji še razgledan človek ne ve, kaj je razlika med privatnim in javnim zdravnikom.

Javni zdravnik je tisti, ki ga plačuje posrednik in med bolnikom in zdravnikom, pri čemer je posrednik z zakonom reguliran. Privatni je tisti, ki dobi plačilo direktno od bolnika ali posrednika, katerega poslovanje ni z zakonom regulirano.

Z regulirano mislim na to, da je plačevanje posredniku obvezno in z zakonom določeno.

Bolje kot ločevanje zdravnikov na javne in privatne, je ločevanje njihovih storitev, glede na način plačila.

Tako imaš lahko zdravnike, ki pokrivajo oboje, privatno in javno sfero.

Jasno je, da pri nas privatno zdravstvo ni razvito, ker se ga je pač toliko let zatiralo in se ga zatira še danes.

o+ nevone