Preizkus napajalnika

Pozdravljeni.
Ali mi lahko nekdo pove kako naj preizkusim napajalnik brez da ga priklopim na matično ploščo?
Imam namreč Tagan napajalnik 420W na katerem mi je po napačnem priklopu pregorela varovalka (250V - 10A). Drugih posledic ni videti, vsaj jaz jih ne vidim.
Varovalko bom zamenjal, toda rad bi izmeril vrednosti na napajalniku brez da bi ga priklopil na matično. (bojim se da ne bi bilo kaj narobe še z matično).
Hvala za pomoč in L.P.

Najprej priklopi napajalnik na omrežje nato stakni zeleno žico s črno LINK, da se napajalnik prižge nato pa z multimetrom izmeri napetosti na linijah LINK.

In še "posledica" zadnjega preizkusa:(

L.P. :)

Pri tovrstnih testiranjih je zelo koristna navadna 220V žarnica, ki jo vežeš zaporedno z napajalnikom. Na ta način se rešiš nepredvidenih šokov v obliki skurjenih varovalk in kratkotrajnih zubljev.
Ko ti zadeva deluje, žarnico izločiš in napajalnik obremeniš.

Cena znanja je skoraj vedno večja od 100€.
Poskusi torej, mogoče ti pa uspe !

Nego, ko smo že pri napajalcih, opazil sem čudno zadevo pri svojem 1kW Eclipse 1010.

Ko je bil nov, so bile napetosti "snajper" ne glede na obremenitev - 5.0x V in 12.0x V

Sedaj po enem letu neprestane uporabe na recimo 1/3 deklrairane moči, pa so se mi začeli diski na strežniku ugašati in prižigati.

Ugotovil sem, da imam sedaj na 12V veji 12.6xV, na 5V veji pa le 4.5V

Po odprtju sem malo navil napetost z internim trimerjem in če sem hotel imeti kolkortoliko normalnih 5V ( 4.9V ), je 12V verja prišla nad 13V.

Po šnjofanju po elektroniki sem zamenjal diode na 5V veji ( ena je imela malo višje prevodno koleno od druge - uporabili so štiri diode paralelno ! - po dve v dvojnem ohišju s skupno anodo ).

To praktično ni spremenilo stvari. Nato mi je padlo na pamet, da je mogoče kaj narobe s feritom traflca - da je mogoče prišlo do relaksacije ferita - da se je postaral torej ali kaj podobnega. Pa sem stvar odprl, mukoma iztrgal ven trafo in opazil, da nima tistega kovinskega ovoja okrog celega traflca.

Če je materialu upadla permeabilnost, potem ziher tudi več magnetnega polaj šprica ven in bi s tovrstnim ovojem zbil vsaj malo stresano induktivnost in povečal magnetni sklop. In res, ko sem stvar ovil z bakreno folijo, so se stvari majčkeno izboljšale, vendar še vedno niso zadovoljive.

Je verjetno,d a se ferit tako postara ? Vem, je v katalogih Iskrinih feritov bilo govora tudi o tovrstnem staranju, vendar doslej še nisem videl takega primera.

Any ideas ?

Glede permeabilnosti. Ja, stvar bi definitivno znala zezati regulator, še skoraj bolj pa transformator, kateri krmili tranzistorje na primarni strani. Kolikor vem, so te stvari pogosto zelo natlačene skupaj.
Samo, da bi se permeabilnost začela spreminjati mi je malenkost čudno, je pa res, da ni veliko potrebno, da gre kaj narobe.
Mogoče bi bilo kaj s snubberjem narobe, ali pa s krmilnimi tranzistorji, kateri bi se znali malenkost pregrevati pod določenimi pogoji.

Težko si zamislim drugačno napako, ki bi tako prizadela izhode.

Drugače pa lahko stvar zalavfaš tudi v -forced- mode, tako, da externo pripelješ stabiliziranih 5V na 5VSB vhod, ter z osciloskopom pogledaš, kako oscilira. (Tako ne rabiš imeti priključenega nevarnega 220V napajanja).

Eh, kaj drugega bi me ščitilo pred revmo ;o)

Če so kondiji slabi se lahko dogaja podobno, s tem, da eno linijo nabija, v drugi je pa tema.

Sem gledal izhod na scopeu, pa se približno enako obnašata. Razen superhitrih špic za kakih 0.5V do 1V za kakih par nanosekund ob samem preklopu tranzijev je videti, da kondija delata O.K... Pa še tisti špici se verjetno v večjem delu ujameta v kablih scopea, ker gre za res hitre tranziente...

Kaj pa 3.3V in pa 5VSB ? .. ter -12 in -5V če se ti da (imata odcepa direktno od glavnega trafelca, tako da se hitro vidi, če je kaj narobe).

Nisem niti gledal, ker se mi ni dalo PSUja odklapljat od mašine. Med testiranjem sem ga imel na stolu ob mašini, tako da dostop do ostalih linij ni bil trivialen.

Podobno.

Pri tej stvari je tako kot pri drugih elcheapo napajalcih napotost določena z razmerjem ovojev.
Očitno so računali na praktično popoln magnetni sklop vsaj v sekundarju da bi dosegli izhodno napetost vedno blizu željene ne glede na obremenitev. Kot je videti, je bilo to včasih bistveno bolj res kot sedaj.

Padlo mi je napamet, da je mogoče prišlo do kakega magnetenja dušilk na izhodu, samo ne vidim kako bi to lahko povzročilo tako dispariteto napetosti na izhodu...

Mah vse tole je crap. Celo napajalci, ki naj bi bili v redu. Mogoče je prišel čas da zrolamo nekaj svojega v open source stilu.

Mam par idej, ki se mi motajo po hemisferah že nekaj časa...

Hoho, če bo treba kakšno idejo prispevati, sem takoj za :)

Mel sem v mislih izvedbo, ki ne bi imela greatza ampak bi za usmerjanje poskrbel sam stikalni element, pa tudi LFC bi bil del same izvedbe traflca pa še ene par zadev. Stvar bi imela tudi akumulatorski priključek, na sekundarju pa ne bi bilo diod ampak kup mosfetov.

Z magnetenjem traflcev se je oče nekaj časa igral in rezultat je bil ta, da se tudi po daljšem času (ura, dve) 'magnetna komponenta' ne izloči in se prikazuje kot zob na osciloskopu. Pri zasičenju transformatorja pa izgine po parih sekundah.

ne štekam čisto. Se je igral z magnetenjem ali razmagnetenjem ? Če sem prav razumel, se je igral z MAGNETENJEM in rezultat je bila "špica", ki ni izginila, dokler stvari ni spravil v zasičenje ?

Če je tako, to rad verjamem. Navaden ferit naj bi sicer bil mehkomagneten, vendar niso vse stvari take kot v enostavni teoriji.
Očitno lahko močno magnetno polje zariba nekaj kristalnih mgnatkov v položaj, iz katerega jih ne spraviš zlahka.

Ampak trajnih enosmernih komponent, ki bi jih lahko krivil za kaj takega, na tem traflcu običajno ni.
So sicer v izhodnem filtru, ampak tiste zadeve so iz kovinskega jedra z distribuirano režo ( kao neko penasto/praškasto železo)

Mel sem v mislih izvedbo, ki ne bi imela greatza ampak bi za usmerjanje poskrbel sam stikalni element, pa tudi LFC bi bil del same izvedbe traflca pa še ene par zadev. Stvar bi imela tudi akumulatorski priključek, na sekundarju pa ne bi bilo diod ampak kup mosfetov.
Jop, ideja ni slaba. Število komponent bi bilo tako drastično manjše, samo brez večfaznega napajanja bi imel ob prehodu sinusnega vala skozi ničlo bolj malo moči. :)
Mosfeti brez diote bi bili zelo zanimivi za krmilit. Na komot bi lahko implementiral še snubberja noter.
Malo me mede, pod LFC misliš .. ?

ne štekam čisto. Se je igral z magnetenjem ali razmagnetenjem ? Če sem prav razumel, se je igral z MAGNETENJEM in rezultat je bila "špica", ki ni izginila, dokler stvari ni spravil v zasičenje ?
Jop.

Če je tako, to rad verjamem. Navaden ferit naj bi sicer bil mehkomagneten, vendar niso vse stvari take kot v enostavni teoriji.
Očitno lahko močno magnetno polje zariba nekaj kristalnih mgnatkov v položaj, iz katerega jih ne spraviš zlahka.
In ravno taki kristali bi znali povzročati deformacije okoli sebe zaradi navorov pri menjavi magnetnega polja.

So sicer v izhodnem filtru, ampak tiste zadeve so iz kovinskega jedra z distribuirano režo ( kao neko penasto/praškasto železo)
Ferit je dejansko pečeno železo v prahu + keramika, tako da te stvari niso tako nemogoče :)

Še vedno pa bi bilo vredno preveriti povratno zanko, saj nekaj regulacije 5V/12V definitivno je.

Jop, ideja ni slaba. Število komponent bi bilo tako drastično manjše, samo brez večfaznega napajanja bi imel ob prehodu sinusnega vala skozi ničlo bolj malo moči. :)

Ne nujno. Lahko bi en izhod iz traflca uporabil za črpanje energije v extra elektrolit in bi jo porabljal, ko napetost napajanja pade...

Pa vsaj neka stopnja samodiagnostike bi se prilegla...

lp, eno neumestno uprašsnje?

Zakaj se Transformator nenormalno pregreva ?
-mamreč imam trafo iz stereo zvočnikov ki poganja aktivne zvočnike
trafo je vroč tudi če so zvočniki ugasnjeni
(trafo je vedno pod napetostjo in se zelo greje,
(ne morš ga šlatat)

lp

kaj toliko o tem za povedat, da morem novo temo naredit?

Ni panike, nisem jezen [:D]

NIkoli je nisem našel nikjer. Imaš ponavadi tam nek LM339 ali nakaj podobnega, katerega vloga je, da nadzoruje vse glavne napetosti in ustavi črpanje energije takoj ko katerakoli napetost preseže Vmax...
Dejansko je stvar ponavadi vezana na regulatorjeve vhode preko 1kOhm uporov, ali pa preko Op-ampa na neko razmerje 3.3V/5V reference.
Probat ni greh :)

PFC ( Power Factor Correction ). Oziroma to, kar je pri aktivnem PFC pred glavnim switcherjem - še en switcher.
Lahko z dvemi feti že realiziral in PFC in usmerjanje napetosti. (Dasiravno je uporabnost PFC-ja minimalna brez elektrolitov)

Ne nujno. Lahko bi en izhod iz traflca uporabil za črpanje energije v extra elektrolit in bi jo porabljal, ko napetost napajanja pade...
Tudi res. Lahko bi tudi na sekundarni strani (ne še čisto na izhodu) nabil elektrolite, energija, katera se rabi shraniti za čas prehoda pa je enaka na obeh straneh. Nihanje napetosti v omrežju bi bilo seveda zanimivo opazovati :)
Tako se lahko izogneš potrebni uporabi PFC-ja, in ostane ti, da traflc krmiliš z minimalno elektronike - 1 fet z 2 vhodi, 2 vrati in sredinskim izhodom. Zanimiva stvarca bi bila tole :)
Odpade še uporaba surge-killerja, v kolikor bi štartal napajalnik na prehodu napetosti.


- ločen trafo za vsako taglavno napajalno napetost, kar seveda prinese možnost štelanja vsake napetosti
Vzameš 2, enega prepustiš npr. 12V liniji, eno periodo drugega pa za 3.3V, drugo pa za 5V.
.. je pa res, da tako zgubiš kar precej na sami regulaciji in močno povišaš šum/nihanje...
Sam bi uporabil neko bolj ali manj stabilno pretvorjeno napetost preko transformatorja, jo lepo usmeril, nafilal z njo kondije in iz teh kondijev vlekel sok za DC-DC pretvornike.
Prednost izvedbe brez kondijev na primarni strani je sigurno v tem, da se sistem obnaša kot navadni transformator. Na sekundarni strani pa imaš tako lahko instantno na razpolago ogromno količino energije, shranjene v kondijih. [>:D]

- zunanje kelvinove priključke na vseh glavnih vodih oziroma predvidene za lotanje na plato za fino autokorekcijo napetosti
Predviden konektor na napajalcu inu plati, katera bi to podpirala ? +možnost poljubne montaže

- USB šteker za komunikacijo z eno ali večimi napajanimi mašinami ( + SW za opazovanje/nastavljanje parametrov kot so napetosti posameznih vej, opazovanje porabe v vejah, porabe iz mreže/akujev itd)
+ večkanalni (temperaturno/ext. command) regulator ventov in majhen flash kateri bi meril vse parametre za kakšne pol ure nazaj.

Externi eSata ipd. izhodi bi se zelo prilegli. Opt.+ Možnost napajanja 2h+ računalnikov/plat z externimi povezavami. + Emergency forced S3 in rezervno napajanje pomnilnika za urco, dve.

+Integrirane prenapetostne zaščite za modem/net/usb.


.. +možno obnašanje/oglašanje/nastavljanje napajalca preko PCIe/PCIx/USB vhoda in simpl BIOSa kot na diskovnih krmilnikih.

Ahh, še glede zvočnikov in trafelca.

Tagana bi se morebiti še dalo rešiti, če imaš dosti volje seveda :)

Zakaj se Transformator nenormalno pregreva ?
Trafo je vklopljen 24/7, zelo vrjetno slabe izvedbe, z vklapljanjem/izklapljanem pa ti samo reguliraš, ali je vezje na traflc prklopljeno ali ne.

Ahh, se mi je zdelo malce neumno updatati prejšni post, da nebi smetil teme, pa si že odpisal, dokler sem jaz dopolnil [:D]

Vsak tak MOSFET ima v sebi antiparalelno diodo, ki je njegov sestavni del ( posledica postopka izdelave ). Si to upošteval ?
Ja, to dejansko je jeba. Če bi se ga dalo izdelati s plavajočimi vrati bi bilo super. Sicer lahko pa še vedno vežeš diodo pred njega .. samo to že spet nepotrebno zakomplicira stvar.


Ja, to je gnjavaža. Lahko bi jih imel speljane samo do konektorja, ampak s tem ne bi zale kontaktnih upornosti. Mogoče bi bilo bolje to pustiti kot opcijo za trenutke, ko se ti da lotati po plati.
Sicer so tam tokovi res miniaturni, ampak upor je upor ...

Zakaj bi jih rabil na napajalniku ? Misliš, da bi s plate pripeljal SATA, mu dodal napajanje in počil navzven eSATA konektor ?
Če ukradeš iz plate en PCIe konektor, lahko gor nabiješ še usb hub, in nekaj ostalih konektorjev.
Drugače pa možnost zunanjega napajanja vedno prav pride.
Iz sata bi pa lahko BP naredil eSata stvarce, samo kako je z dolžino kabla ..
Za interni USB pa uporabiš 1 povezavo, drugo iz konektorja pa pelješ ven.

Sem imel bolj v mislih napajanje celotne mašine skupaj z monitorjem pa mogoče par extra štelabilnimi DC izhodi za kak switch, modem, AP, GSM itd.
Iz pre DC-DC sourca bi lahko na komot povlekel zunanje napajanje in gor zataknil DC-DC modulčke po želji :)

I don't folllow. Kaj ima PSU/UPS skupnega s tovrstnimi zaščitami in kako naj bi to speljal ?
Čisto basic zaščite, če stvar lavfa kot router ali kaj podobnega. Vseeno bi bilo to opt. modul.

In ubije smisel. Cela fora naj bi bila, da se znebiš padca na greatzu, ki znaša tistih 1.5V+. Če dodaš diodo v serijo s FETom, potem nisi naredil ničesar. Nekaj sem crtuljil po pildkih in mislim da imam osnovo za varianto brez diod.
Dioda pred FETom bi stvar spravila na 0.7V padca, kar pa definitivno je boljše, kot nič :)

Bom še jaz malo premlel dezajn medtem, ko nekaj pregriznem .. :)

Aja, še eno lastnost sem imel v mislih za novi napajalec- sposbnost dela s skupinskega akumulatorja, polnjenje akuja s strani več PSU/UPSov in optični link med enotami za medsebojno komunikacijo napajalcev, če jih je je več.

Ponucal bi optiko za S/PDIF in seveda pripadajoče low cost plastične kable...

Intetgrirana dioda v FETu zna biti precej počasna in dostikrat ni primerna, sploh če gre za kake tranziente.

Za padec ne bi vedu. Možno, ne pa nujno. Mislim da imajo FRED FETi to diodo nekoliko optimizirano, če jo misliš uporabit za kaj.

Sem mel v mislih eno aplikacijo, kjer je bolje da je padec čimvišji, torej raje 0.7V kot 0.3V...