Ustavitev zemlje!?

ns ne bi blo kmal vec na zemlji, vrjetn no, nism zihr vrjetn bi nas gravitacija kmal pokopala, tko ali drgac, ker kosti ne bi zdrzale vec in bi se vrjetno polomile. Vrjetno bi tud zemljo vrgl iz kroznice, zato ker se ne bi vec vrtela.
Geostacionarni sateliti ne bi bli vec koristni, ker ne bi bli vec stacionarni :)

Thomas: Gravitacija bi se sigurno povečala! In sicer zakaj je toliko (malenkostne razlike: ekvator - 9.78 - 9.83m/s2) razlike med ekvatorjem in skrajnim polom ... na ekvatorju je maximalni premer zemlje zato je obodna hitrost višja kot na manjšem premeru!
In ker je ta obodna hitrost jako velika nas centrifugalna sila vleče nazven ... gravitacijska pa nazaj in razlika teh dveh je naša gravitacijska 9.81m/s2 ... ali pač ne!

gravitacijska sila bi se sicer malce povečala in še to na ekvatorju, kar pomeni da ne bi imelo več pretiranega smisla izstreljevat raket v vesolje čimbližje ekvatorju. A vse to je malenkostno.

Največja fora bi bil izreden porast neplačnikov računov, ker bi zamudne obresti, ki so recimo 10% mesečno padle u 3.P.M. , seveda če dan podaljšaš na 365x dolžino ;o)))

Tud vreme bi postalo bolj zajebano. Verjetno bi morski valovi postali taprava stvar za surfanje, pa tudi sami morski tokovi bi postali zanimivo močni.

Poleg tega bi vojska unovačla vse overclockerje v izgradnjo globalne heat-pipe mreže, ki bi prenašala toploto po globusu. Ja, to bi bil čas poceni hladilnikov...

Pol Zemlje bi blo ledene, polovica pa vrele. Pri sončnm vzhodu bi začela voda hitro izparevat in tako bi gmota izparele tekočine izrinjala zrak, ki bi potoval proti hladni polobli. Tam bi se vse skupaj kondenziralo in nastajale bi gore snega. Viharji bi dosegali hitrosti do več sto kilometrov na uro. Ker bi se gmota H2O selila, bi se tudi obtežba spreminjala, kar bi pospešilo delovanje vulkanov do te mere, da sonce nebi moglo segreti niti več prisojne poloble.

Mislim, da ne bi bilo pogojev za preživetje. :(

v bistvu bi bilo:
1/2 zemlje na soncu in druga polovica v temi in ti 2 polovici bi se vsakih 6mesecev izmenjavali.

Pol Zemlje bi blo ledene, polovica pa vrele. Pri sončnm vzhodu bi začela voda hitro izparevat in tako bi gmota izparele tekočine izrinjala zrak, ki bi potoval proti hladni polobli. Tam bi se vse skupaj kondenziralo in nastajale bi gore snega.


Pa se v tej tvoji simulaciji voda v morjih kaj premika al se ji ne da ?

BTW: Nekako si težko naslikam izmenjavo tokov v ozračju. To, da bi morje pritekalo iz hladnega dela v toplega je jasno. Ni mi pa čisto jasno, zakaj bi z enako vnemo odtekal vlažen zrak na hladno poloblo, saj ni znatne višinske razlike. JAsno, da bi prihajalo do izmenjave na mejah med osvetljeno/neosvetljeno poloblo) a to mi nekako ni videti zadosti...

Je torej možen ta scenarij, kjer bi vse na neosvetljeni polobli zamrznilo (potem, ko morja odtečejo), na osvetljeni bi blo pa glih prav za popcorn party- velik vroče pare ?

Saj to bi se dalo približno ocenit, rabiš samo maso zemlje, maso morij, povprečen albedo zemlje in morja, kajježe parni tlak za vodo, maso ozračja (ki bi se jo dalo koneckoncev zračunat) in velik časa za glupe predpostavke ;o)

Ljudje bi enostavno pomrli, ker se v tako kratkem casu ne bi mogli prilagoditi na spremembe.

Mozno pa bi bilo, da ce bi to trajalo dolgo casa, da bi se ljudje tudi spremenili in bi lahko ziveli v takem.

Strinjam se s Thomasom, da res ni razloga, zakaj bi Zemlja padla iz svoje kroznice okoli sonca in zakaj bi naj sla proti soncu?? Ce se ne vrti bi mela kaj vecjo privlacnost ali kaj?

Moja formula je seveda pravilna.

8-)

V Elite forumu bi TESKAnov post letel ven - brez vseh posledic zanj.

cyerjev pa tudi.

Toda če bi se potem izkazalo, da je imel TESKAn prav, bi mu Thomas prepustil svoje mesto.

Če bi se pa izkazalo, da ima cyer prav ... potem življenje v tem vesolju itak ni mogoče.



:D

Kako potem folk tako uspešno utirja satelite ? Ugibajo mogoče ?

Z "v" se označuje translacijska hitrost - kotna se z grškim omega.

Sem pa itak vedel, da boš priznal svojo napako.



8-) :D

p.s.

TESKAn je sitn ko muha, vendar je tudi elementarno pošten.


:))

... in vendar se vrti!

...kaj pa če je celotna >>stvarnost<< le ena nočna mora kakega 8-letnega fantiča, ki je za večerjo pojedel preveč sladkarij in ima zato slabe sanje...

Mene pa bolj zanima, kaj bi se zgodilo, če bi na nebu zasijalo še eno sonce. (Npr. če bi se Jupiter spremenil v sonce in bi tako imeli "dihelični" sistem) Upam, da sem prav napisal. :\\

Mater ste bureki. Vsi bi umrl že, ko bi se Zemlja ustavila. Ker bi se ustavila v trenutku, bi nastala taka sila, da bi vsi mal poletel. Eni v zide, drugi mal čez poljane, .... (npr. maš glih smolo, da si na vlki potrebi, pa te z školjko vred prlima na zid, al pa da glih delaš z obračalnikom, pa te z njim vred parkrat obrne) . Preživeli bi le redki. Tisti, mogoče ki bi bili v zraku in pa v vodi, pa še tam nisem ziher da bi bli zelo varni. Najbolj varen bi bil v središču Zemlje, tam verjetno tega nebi tako močno čutil.


Kaj pa če je VSE res.

Thomas, če recimo motorist sredi skoka v zraku pritisne na zavoro, a tudi ni nikakršnega razloga, da bo pristal na glavi :).

ne vrti se sam motor, ampak kolesa.
in če v zraku pritisne na zavoro, ga bo še kako zavrtelo...

Ja, če se mu vrtijo kolesa - potem zagotovo.

Res je frudi. ;)

V glavnem tako je, (kot sem rekel že v začetku) če je vrtilna količina 0 je motorist ne more povečati.

Tudi če je od nič različna, je ne more niti povečati, niti zmanjšati.

Lahko pa povečajo ali zmanjšajo svojo kotno hitrost. Z zvečanjem ali zmanjšanjem svojega vztrajnostnega momenta.

Toda le, če se vsaj en njihov del že vrti. Če imajo od 0 različno vrtilno količino.

Sicer ne.

Motorist mora skakati s praktično ustavljenimi kolesi, sicer ga začne vrteti zelo hitro.

no, bistveno je, da se ne zamerimo preveč kitajcem in indijcem. ker če se njih poltretja miljarda zmisli in se spravijo na en parletni jogging proti vzhodu... :\\

kaninerror, ni fora v energiji, ampak v vrtilni količini!

Ja ... tole z mopedom po luftu je cela doktorska disertacija.

Zaenkrat tkole:

Energija motorja se ne ohranja med letom. Zračni upor jo odnaša.

Prav tako zračni upor odnaša vrtilno količino - prenaša jo na zrak. Posebno če se kolesa hitro vrtijo.

Če zapremza, se mu kinetična energija prav tako zmanjša. Na račun toplote zaviranja - v diskih.

Krivulje (funkcije) vseh fizikalnih količin med skokom bi bile interesantne na diagramu.

Ko bo elite forum .. bomo kero rekli - kaj praviš frudi?

V resnici lahko tisti strici na skakajočih motorjih (čez 10 avtobusov) s pritiskanjem na premzo in na gas uravnavajo svoje vrtenje. Deluje pa v nasprotne smeri.

Jest zase vem, da bi raje z avtobusom preskočil 10 motorjev - ampak fizka je ista. Dober pritisk na gas - pa bi bla salta nazaj!

:D

Zanimivo!
Najprej nekaj o težnosti na Zemlji. Centripetalna sila, ki deluje na telo katero se nahaja na površini Zemlje je zelo majhna v primerjavi s silo teže, katere vzrok tiči pod našimi nogami. Ker ima Zemlja (v grobem) obliko rotacijskega elipsoida kjer je velika polos rotirajoče elipse v ravnini ekvatorja in kjer je mala polos vrtilna os Zemlje, je težnost na ekvatorju (če se Zemlja ne vri) večja kot na polu.
Glede ustavljanja zemljine rotacije: Največji vpliv imajo vodne mase. Sem spadajo razne vrste plimovanj (morja, kopnega), količina ledu na tečajih in nenazadnje tudi koliko vode zastaja nad morsko gladino. Lep primer so veliki jezovi in jezera, ki nastajajo za njimi. Te spremembe pa se seveda dogajajo na ravni mikrosekund/leto.

Res je!

Opala, nisem sploh vedel, da je ta debata tolk napredovala... Sem videl neki, da se niste strinjali z mojo tezo, da bi zemlja padla iz krožnice... To ste sicer sami malo potunkali potem ko ste govorili o motorjih in bremzanju. No pa ni samo, da bi zemlja bremzala, ampak tudi ce ne bi bremzala, pa bi se samo ustavila, bi padla iz krožnice...

Uff, kje naj zacnem. Upam, da Newtonove zakone vsi dobro poznamo. No Newtonovi zakoni so zelo dobri približki, temu kar je res. No pa pustimo zdaj Einsteina, raje še vedno ostanimo pri Newtonu. Zemlja se vrti okoli sonca zelo podobno kot vrtavka. Da, cisto navadna vrtavka. Vse sile tam delujejo kot v našem osoncju, le da so druge. Vrtavka se vrti okoli svoje osi in hkrati okoli namišljene sredine. Zdaj boste rekli, saj ni treba da se vrti... Opa, še kako pomembno je, za ohranjanje njene energije... Pa boste rekli, da se sateliti in luna ipd ne vrtijo. OPA! Vrtijo se ravno tako hitro okoli svoje osi, kot tudi okoli sredine. Zato pa so tudi ves cas obrnjeni proti nam. Ce bi se zemlja zavrtela okoli svoje osi samo enkrat letno, bi ves cas gledala z istim koncem proti soncu. Ce pa se okoli svoje osi sploh ne bi vrtela, pa je obodna hitrost okoli nje 0 in sila, ki jo je držala na krožnici (poleg gravitacije sonca) bi bila 0. Zemlja bi pocasi odtavala iz našega osoncja. Kar sicer mislim da dela tudi zdaj. Pa tudi luna je vedno dlje.

No malo sem nerodno vse skupaj napisal, upam da ste štekali kaj sem hotu povedat. Je pa dejansko res. Sicer nisem šel delat nobenih izracunov ipd, ampak kroženje zemlje okoli svoje osi je še kako pomembno...