Zemlja in dve uteži

Če bi bili uteži kakšnih 40000 km daleč od središča Zemlja (torej kakšne 3 njene premere, ali onkraj geostacionarne orbite), kabel pa ne pretežak, potem bi se takole držali, ja.

Ja, v geostacionarni orbiti bi bil napete. Izven geostacionarne orbite bi se kabli navijali na Zemljo.

Iz kilogramskega kovinskega čolnička, ki bi ga položili na kabel pri tleh, potem bi ga pa elektromagnetizem vlekel do geostacionarne orbite, onkraj nje pa bi ga zavirali s tem istim elektromagnetizmom ... bi pridobili kakšnih 10^12 J energije. To je toliko kot iz 10 ton nafte.

Go figure!

@gzibret: ni res da mora os opletati. Poglej centrifugalni regulator. IMO bi blilo treba kroglici pognati samo na začetku, pol bi pa šlo. Ni mi pa jasno zakaj bi jih ti vpel na pola in ne na ekvator.

Thomas, daj malo bolj natančno tole svojo zamisel o pridobivanju energije razloži. Kaka skica pa parametri bi bili fini. Mogoče imam samo slab dan, samo mi ni jasno, kaj sploh misliš.

EDIT: Še bolj kot skica in parametri me zanima, KAKO bi naredil posamezne korake.

1. Vtiriš geostacionarni satelit.

2. Lansiraš kabel s stelita na Zemljo, kjer ga pritrdiš na posebno kljuko.

3. Lansiraš kabel še na drugo stran, v recimo enaki dolžini.

4. Na kancu kabla naložiš balast, utež, težko kakšen milijon ton.

5. Odebeliš kabel in ga opremiš s prevodniki električne energije in gladko površino.

6. Začneš z lansiranjem obročev po kablu gor, ki drsijo kot prstan po mezincu navzgor, samo da jih poganja elektromagnetizem. Porablja elektriko do GSO, potem jo oddaja, ker je generator.

Mislim, da je vse jasno.

Teoretično bi lahko pridobil še več energije iz enega kg kot tisti TJ. Ali pa manj, odvisno samo od višine stolpa.

Praktično je težko narest, teorija je okay.

Ali ni tako, da dlje kot so objekti od recimo planeta, manjšo hitrost potrebujejo da ostanejo v orbiti? Oz. obratno, Merkur se vrti dosti hitreje kot Neptun, torej isti princip kot žogica v lijaku? Če iz tega izhajam, in postavim namesto vrvi togi drog, sledi da daljši kot je drog hitreje bi se satelita vrtela, kar je ravno obratno? Saj so geostacionarni sateliti na 36000km ne? Torej če bi bili bolj oddaljeni, bi se vrv navijala na zemljo? Samo naglas razmišljam.

Obstaja pa tudi nevesoljska varianta pridobivanja energije na račun vrtenja Zemlje, ki jo upočasnjuješ s tem.

Princip je popolnoma isti, samo dvigalo je precej nižje. Recimo 10 km, nazaj padajoča utež pa da več kinetične energije kot jo porabiš za njeno dviganje.

Zakaj?

Ker kintečna energija kvihta, ki je pravkar padel z Mont Everesta, je malo večja zaradi dobrih 50 km/dan večje obodne hitrosti vrha dvigala, kot njegovega dna.

~0,5 J/kg.

Seveda so izgube zaradi trenja hitro višje, ampak dobro uležajena zadeva bi bila lahko tudi samo metrska. Kolo, ki bi zaviralo vrtenje Zemlje, na račun česar se vrti. Neka drugačna inačica Foucaultovega nihala, pravzaprav.