zakaj kamen odskakuje po vodi

Zakaj če vržem kamen po jezeru, ta odskakuje (metanje žabic).

Voda deluje na kamen, samo dokler tudi kamen deluje na vodo. Če gledamo samo v smeri pravokotno na gladino, se voda upira kamnu, samo dokler ima ta neko hitrost proti gladini. Se pravi, ko ga povsem ustavi, je sila nič, od kje potem sila, da kamen odskoči spet ven iz vode?

Sila, da kamen odskoči, prihaja iz tvoje roke, seveda.
Te ni še nikoli bolela rama, ko si nekaj časa metal žabice?

Ker se kamen vrti okrog svoje osi, se ne obrne navpično, zato je sila kamna na vodo razporejena po celi njegovi površini --> majhen tlak, voda se ne izmika. Ostalo je pa akcija-reakcija. v nasprotnem primeru bi potonil. Vpadni kot meta ne sme biti preveč navpičen, 1) da se ostane dovolj vodoravne komponente sile 2)da se voda ne umakne in kamen ne potone.

slovencl> Odbije se lahko samo od trdne snovi, ker se ta trdna snov deformira, in shrani energijo, ko pa se spet povrne v prejšnje stanje, pa energijo odda - tako kot feder, pri tekočini pa tega efekta ni.

Od kje si pa to pobral?

Pojdimo se vertikalno poenostavitev:

Voda ni preveč stisljiva, to menda razumeš. Ko kamen prileti ob vodno gladino, razmakne vodo, kar pomeni, da je v okolici voda višje. Ker žabica vertikalno pada precej počasi, ima voda iz okolice čas izravnati gladino, še preden kamen pride pod to vodo.

V resnici je malo bolj komplicirano: kamen mora biti ustrezno oblikovan, da lahko na tankem filmu vode potuje po gladini, ki je valovita. Val pred kamnom povzroči, da kamen odskoči (skupaj s tankim filmom vode).

Pri večjih hitrostih je voda trda kot beton. Torej če ima kamen ob začetku dovolj veliko hitrost , se odbije prav tako, kot če bi ga vrgel po gladkem asfaltu . Saj tudi praktično lahko hodiš (smučaš brez smuči) po vodi , če te vleče močan motorni čoln.

Skipping stones.

Če boš skočil na ploh, se ne boš nikoli odbil, je pa res, da te bo voda precej ustavila, ker se upor povečuje s hitrostji, najprej linearno, potem pa s kvadratom.

Saj lahko poskusiš: vrzi kamen z mostu naravnost v vodo, pa lahko poskušaš kolikor hočeš, pa bo šel kamen ves čas samo dol, nikoli gor. Če pa boš vrgel kamen z mostu na cesto, pa se bo ta odbil.

predstavljaj si da te vlečejo na vodnih smučeh in padeš
najprej opaziš da fajn speče in zaboli
kasneje pa še ugotoviš da te je najprej malo pometavalo po gladini vode, šele potem si potonil pod gladino
isto tako je kamen
ti ga vržeš ima "vodoravno" hitrost in tudi ima krožno hitrost, saj da vržeš "žabico" moreš kamen vrečt tako da se tudi suka okrog svoje osi, in seveda more biti ploščate oblike
no in če zanemarimo upore in ne vem kake fizikalne pojave še, in ti dve hitrosti seštejemo je hitrost dovolj velika, glede na njegovo težo da ko se dotakne vode, se enostavno odbije
bolj po domače
voda se ne more tako hitro "umakniti" kamnu, tako kot on prileti na njeno gladino
zato se odbije kot na betonu

pri cesti za trk in ker je podlaga v katero trči trša se odbije

cesta ni trša od kamna...

pač tja kjer mu je lažje - to je pa po zraku namesto po vodi

vedno mu je lažje potovati nad vodo kot pod vodo, pa v končni fazi vedno odpotuje na dno vode (skozi vodo)

podobno kot se krogla ki jo zakotališ giblje po površini in ne potone v zemljo

Pa si že videl, da bi krogla odskočila, razen če ni prišla na kucel

voda se ne more tako hitro "umakniti" kamnu, tako kot on prileti na njeno gladino, zato se odbije kot na betonu

Voda se kamnu vedno samo umika in hkrati zavira, ko pa se kamen ustavi, sile vode ni več, pri alsfaltu pa je še vedno, ker se je med tem asfalt deformiral in shranil energijo, ki jo potem sprosti.

Površinska napetost fluida je pojem, ki ga iščete, za si razložiti ta fenomen

Prof. Grabec (Univerza v Ljubljani) ima to lepo razloženo v svoji knjigi o fiziki.

Žabice lahko mečeš z vsakim kamnom (tudi kilska plošča se mi je že odbila od gladine), samo hitrost in kot metanja morata biti primerna. Gre se za to, da lahko vsak fluid na površini prenese določeno silo na enoto površine, ko to presežeš, se kamen potopi (tiste žuželke, drsalci ali kako se že kličejo, lepo ponazarjajo ta del fizike). Če imaš torej primeren, ploščat kamen in ga ne zabrišeš preveč poševno v vodo, ne bo s svojo težo povzročil dovolj velikega tlaka na gladino, da bi presegel mejno vrednost površinske napetosti -- tako se bo odbil.

Dejstvo je tudi, da moraš kamen zavrteti, da ima večjo stabilnost. To pomaga, ker je spodnja ploskev kamna malce nagnjena in z rotacijo (giroskopski efekt) tako tudi ostane. Kamen torej pri odboju dvigne nad gladino zaradi površinske napetosti in ker obenem tudi izpodrine nekaj vode.

Pri odboju se energija najprej porabi za preboj površinske napetosti in nato je gre še nekaj v deformacijo vode, ker se pač kamen malce pogrezne z "zadnjim" koncem. To ga vrže naprej, pod kotom v zrak.

sej ni šel velik mimo ... samo glede površinske napetosti, ki pa se ne obnaša kot nekakšna ponjava, ker voda pač ni tako homogena ... se pa "sestavi" po površini ja ...

Impliciranje, da bi "kamen vendarle moral takoj potoniti", je pač osebno (napačno) dojemanje.

Lahko gremo pa računat, kako je s kamnom in odskokom od gladine, če te zanima. Odgovora mimo teh izračunov preprosto NI.

Samo je pa res, da v tem z New Ageom okuženem svetu, vsak misli, da je njegovo trobljenje nekako enakopravno z Newtonsko mehaniko.

Sorry, ni.

slovencl kukr kol obračaš pa vrtiš ma iskra prou

Mu bo pač treba povedat, da molekule vode ravno tako ubogajo Newtonove zakone. Če se pa njemu ZDI, da bi moralo biti kako drugače, je odgovor samo eden. Takole sledi iz teh zakonov in takole je, njegova intuicija je pa čisto irelevantna.

ZAKAJ ima pa odgovor v izračunu.

A bi on rabu en digest iz teh računov?

IMO ima površinska napetost v vsakem primeru neko vlogo pri tem pojavu.

In res je, za premikanje molekul vode naokrog, je potrebna neka sila -- tu pride potem v poštev še akcija-reakcija. Kolikšna je ta sila, se da lepo izračunati iz enačb za trdnost materiala, ki veljajo tako za trdne snovi, kot tudi za fluide. Žal sem te enačbe obračal samo za kolokvije iz trdnosti, pri mehaniki fluidov pa sem se jim izognil, ker sem opravil izpit po kolokvijih brez teorije.

Sem si ogledal linke, ampak me začne boleti glava ko gledam enačbe -- ponudil sem samo svoj enostaven odgovor, za ljudi z osnovami fizike v žepu

EDIT:
No, še to: zakaj površinska napetost? Če spustiš na gladino vode iz malce večje višine telo z eno ravno stranico (ki pade na gladino vode), se sliši "flosk" in nato se šele telo potopi. Na začetku voda miruje in "nima" energije (pustimo termodinamske detajle). Da prebijemo tisto navidezno "folijo" (ki se ji reče površinska napetost) potrebujemo neko energijo.

To pride prav pri metanju žabic. Kamen preprosto nima dovolj energije (=~ vertikalne hitrosti), da bi dovolj penetriral v površino in bi ga zaradi tega krepko upočasnilo. Če ne bi imeli površinske napetosti, bi se kamen zagotovo veliko prej ustavil.

Lahko pa pogledamo ta pojav še drugače. Kamen vržemo rahlo poševno, kot se pač spodobi za veliko poskokov. Ko se kamen dotakne gladine, se začne počasi pogrezati njegov "zadnji" konec. Zaradi tistega malo vzgona (ali sile vode na telo v vertikalni smeri) in poševnosti kamna, ki ima še vedno veliko horizontalne hitrosti, se voda vede kot "skakalnica" in kamen se po njej "zapelje" nazaj v zrak.

Sem malce premišljeval o tej zadevi čez dan in nekako (po instinktu) se mi zdi, da ima tudi površinska napetost nekaj vloge pri tem. Se pa ne bi podpisal pod to svojo raziskavo, da me ne kdo toži

iskra, definitivno, ima površinska napetost tudi nekaj zraven, ampak v tem primeru tako malo, da jo definitivno lahko kar zanemariš. Enkrat sem nekje bral, da če bi se hotel človek peljati po gladini kot drsalec, bi moral imeti podplate dolge nekaj kilometrov, kamen ima pa še veliko večjo gostoto kot človek.

Zakaj zgleda, da se kamen ustavi na površini vode, ko ga vržeš "na ploh" - zato, ker prileti z veliko hitrostjo, zaradi česar se v vodi ustvari velika sila upora, ki je sorazmerna s hitrostjo kamna (najprej s kvadratom hitrosti, če kamen prileti dovolj hitro), ki kamen takoj ustavi. Ko pa se potem kamnu zmanjša hitrost, se tudi sila upora precej zmanjša, in kamen potone.

Zakaj če vržem kamen po jezeru, ta odskakuje (metanje žabic).

III. Newtonov zakon - zakon akcije-reakcije

Matev> zakaj pa tipka ko jo enkrat pritisnem skoči nazaj gor

Torej kamen odskakuje od gladine, ker so pod vodo vzmeti?

Ampak ne glede na to kakšno tipkovnico imaš, običajno pod tipkami ni vode.

V vodenih izstrelkih je pa ni :)

Tole ni IRC. Če ne znate pojasnit, pejte raje na pivo ali čaj.

Kot zanimivost so v eni oddaji Mythbusters streljali v bazen (vodo) z razlicimi puskami. Z najmocnejso (ne vem tocno kateri kaliber) je metek ob udarcu z vodo razpadel. Dejansko je bila hitrost metka in njegova masa prevelika in krogla ni zdrzala udarca. Lahko bi rekel prevelik pojemek.

lp

Zakaj odskoči? Ker se ohrani gibalna količina. Odbije se od vodne površine, katero (katere molekule) porine v drugo smer.

Res ne vem, kaj je tukaj lahko nejasno.

Jasno je, da kamen voda porine v drugo smer, ampak tako razlago lahko da vsak, ki je že kdaj vrgel žabico

zakaj potem tebi nio jasno?

imam obcutek da zelis ljudi zavesti v frustracijo

Katero to?

Če je zadeva tako enostavna, nevem zakaj potem enostavno ne poveš kaj je narobe z mojo razlago/razmišlanjem...