Prednosti/slabosti odprte kode/Linuxa

Tole mi nikoli ni bilo jasno.
Po mojem, ker je linux free, se zasluži več.
Primer:
Stranka rabi ne sw, ki dela XY stvar. Za delujočo zadevo je mogoče iztržiti 200 denarnih enot.
Če je na winsih, so 100 enot winsi in 100 enot moj program.
Če je na linuxu, je 0 enot linux in 200 enot moj program.

Tako delam jaz.

Zame sta glavni prednosti linuxa:
- je prost, kar pomeni, da nikogar ne zanima kaj z njim počneš, kdaj, kako in zakaj. Enostavno ga lahko zlorabljaš na kakršenkoli način in bo vsem prav.
- Možnost izbire. Če so winsi en BMW,potem je linux en povprečen družinski avto na katerega lahko povsem enostavno namontiraš raketni pogon, prestaviš kolesa na streho in ga vsak dan prebarvaš na drug odtenek vijolične barve, ga prežagaš na pol, ali pa z njim orješ njivo.

Ena od bolj zoprnih slabosti je vsekakor licenca GPL, ki onemogoča proizvajalcem strojne opreme, da svoje gonilnike ponudijo za Linux, ne da bi njihovo delovanje obelodanili tistim, ki jih zanima. Glede na to, da so grafične kartice vedno bolj butasti procesorji in vso magijo izvaja programska oprema, ki je skrita v gonilniku, je stvar potencialno zelo pereča.

Seveda je to tudi ena od najboljših prednosti Linuxa, odvisno pač od perspektive. Po drugi strani je pričakovati, da se bo problem grafičnih kartic rešil tako, da se bodo proizvajalci prej ali slej potrudili izdati gonilnike v obliki, ki bo kompatibilna z licenco GPL. Intel je že naredil prvi korak.

Podpisal bi se pod Azraelov post, bi pa dodal še naslednje (malo sem zmešal OSS in G/L, ampak sej se vidi kero paše kam):

- Veliko premalo usability testov/raziskav

- Premalo posvečanja pozornosti usabilityu (na primer, programi ze zelo radi sesujejo, če recimo ne klikaš čisto točno po postopku)
+ Program je zato hitrejše zunaj

- Nesodelovanje skupin med seboj (ciklično prelaganje krivde za buge iz ene na druge)

- V primeru težav se vsi potuhnejo (za določene stvari obstaja support, ampak... glej zgornjo točko)

+ Podpora za veliko vrst naprav
- Slabša podpora (gonilniki) za posamezne naprave

- Nekompatibilnost licenc

- Slab sprejem kritik (in vzvišen attitude ;))

- Počasen razvoj manjših OS projektov
+ Veliko OS projektov

+ Prenosljivost
- Zaradi prenosljivosti veliko daljši čas razvoja (in s tem veliko dražji razvoj) in veliko kompromisov (npr. vmesnik)

- Slaba integracija programov med seboj

Po dobrem letu uporabe se mi zdi da so največji problem linux-a gonilniki. Za določene stvari gonilnikov pač ni, za nekatere so pa tako obupni, da bi blo boljš da jih nebi blo. Problem je pa proizvajalc, ki nnoče povedat na kak način HW dela, in ne linux skupnost.
Pa občasna aroganca in vzvišenost je tud odveč. Bi blo velik lažje pa bolj prijetno rešvat probleme. Sicer pa Win skupnost ni velik boljša.

Kakorkol hvala bogu za možnosr izbire, čeprav mogoče kak 'edge' kos HW-ja nebo delal pa moraš mal pazit kaj počneš.

> - Razvijalci, ki menijo, da so spisali popolno kodo in ne želijo
> dodati, za ne prav majhno število uporabnikov, nujen dodatek, kot je
> bilo pri VirtualVCR.

Ce je teh uporabnikov tako zelo veliko, se bo prej ali slej nasel nekdo, ki bo znal narediti tak popravek in bo izdal drugo, izboljsano verzijo tega programa. GPL to omogoca.

dobra:
-linux is free
slaba:
-linux is free

/*zakaj? dobra zato, zdownloadaš spečeš in inštaliraš uporabljaš, simple as that
slaba pa zato ker nima nekega kapitala ki bi ga lahko porabili npr. za oglaševanje da bi pridobili več uporabnikov*/

slaba:
-preveč distribucij linuxa
/*sploh za začetnike je to nočna mora, saj ne vedo katerega izbrati, pa sprobajo enega, morda še drugega, potem pa obupajo in nevedo da jih nekje čaka distribucija prav za njih*/

dobra:
-vedno boljša uporabnost
-DOSTI boljša prijaznost do uporabnikov

/*preveril na lastni koži, kjer si dejansko nekdo vzame čas zate, se pošteno vsede zraven in poskuša pomagat
govorim za razvijalce določenega software-a
će bom pisal npr. na ahead ker ne vem spečt CDja z nekimi posebnimi forami in la la la
mi bodo odpisali tako čist nekaj v tretje, tudi preverjeno, sicer ne na ahead, sem dal to samo kot primer*/

-prijaznost do računalnika, z tem mislim da ne rabiš 1GB rama in 3D accelerated grafe da lahko laufaš OS
-lepše okolje(E17, Beryl...)
-dosti boljša podpora že v samem operacijskem sistemu

/*Man pages itd...
napram v Windowsu tist NO-Help Center:
Imam problem z miško...
Preverite če ste dobro vključili napravo...(helo? nisem retard ampak ne dela)*/

-nevem kako bi temu rekel, nepadanje zmogljivosti ob večih programih?...recimo

/*v linux:
zalaufam FF, Thunderbird, gaim, še kak x-chat, kako quanto, gimp, amarok itd.
laufa vse lepo, enako kot če bi zagnjal program, ga ugasnil in spet zagnal
grem v win:
zalaufam FF, čakam da se odpre, in še malo da mi sploh stran odpre
zalaufam TB, spet malo čakam
MSN je že zalaufan, autorun
x-chat
dreamweaver
PS
winamp
in računalnik dela kot stare telige...
pa še vseskup se mi skup vsipa*/

-ko je sistem nameščen, je nameščen in ostane nameščen še dolg čas(več let) in je popolnoma enak kot takrat ko si ga namestil(razen če delaš posodobitve)
-če se mogoče kak program sesuje in zablokira ves X Windowsng Server, enostavno pritisneđ ctrl+alt+f(1-6), loginaš in "ubiješ" ta proces ki povzroča težave, in greš nazaj v GUI

pa še kaj bi se našlo

ok še se malo preselim k slabim lastnostim:
- podprtost redke hw opreme je na dnu
- težje privajanje windows uporabnika na linux, sploh zaradi console

dalje pa nevem kaj bi še blo slabega ker še nisem kaj dosti slabega našel...

no v mojem primeru sem mislil zastonj
in LINUX je ZASTONJ
linux kot kernel ...
potem redhat in ostale payable distribucije, pa plačaš samo ime, logo, support pa neke malenkosti še

- češka namestitev (tako OSa kot programov):

V binarni obliki je distribuiranih zelo malo programov (večina uporabnikov tako ali tako ne gleda in ne rabi sourca). Ko pri kompajlanju pride do napak, je večina uporabnikov mrzlih.

Obstajajo sicer paketki (dobra stvar tega je, da je veliko stvari na enem mestu), a to, da nad namestitvijo nimaš preproste kontrole (dependenciji, lokacija namestitve), da program potrebuje kar nekaj časa, da pride na repository, da obstaja več različnih vrst paketov (deb, rpm..), pri vsem prav nič ne pomaga.

Kot primer lahko dam MySql (v5.0) ... Na download strani imam 2 downloada za Windows (x86 in x64), za Linux pa 18 (RPM, WTF, glibc, static, intel, ...), pa še te razbite na 10 manjših.

-bash: rpm2tgz: command not found
-bash: installpkg: command not found

Mimogrede, to ni tema, kjer se krešejo argumenti. Vsak napiše svoje + in - in to je to

-bash: rpm2tgz: command not found
-bash: installpkg: command not found

Tole je povsem slackware dependent.
Niso vse komande enake in prisotne povsod.

Evo primer, ki me jebe prav zdaj.
Danes sem nekaj šraufal proceduro, ki jo uporabljam za backup. Incremental tar (-N kvalifikator).

Slabosti (linuxa):
1. Na slackware mi je zadeva preizkušeno delala in sem jo potem namestil naokoli po strankah. Zdaj sem preveril in na Suse ne dela. Susejev tar ni enak slackovemu tar-u!
2. Nikjer v dokumentaciji sploh ne piše, kakšen format časa je treba podati pri tar -N [čas]

Prednosti (proti winsom):
Kljub tem slabostim je vseeno skoraj trivialno narediti backup linux sistema.
Na winsih narediti spodoben backup je skoraj nemogoče.
Spodoben mislim tak, da na disk samo vrneš backup in šljakamo dalje, brez kakršnihkoli ponovnih inštalacij!

To je tudi ena slabost... Da lahko tako "uizi" vse pokvariš

Ok, ne bom več pisal sem, ker bi se nekdo rad na vsak način malo prerekal

Mislim, da je že bila podobna tema nekaj mesecev nazaj.

Za podjetje je Linux cenejši le kar se tiče nabavne cene programa in licenc. Meni je skoraj vseeno ali postavim Windows ali Linux strežnik in tudi stranko bo isto stalo. Če je kaj novega se bom z Linuxom malo dlje časa ukvarjal in testiral, preden bom dal zadevo v uporabo.

Pozitivna stran Linuxa je tudi to, da sem bolj začel uporabljat open source programe (7zip, Gimp, truecrypt) tudi v Windowsih.

Slabo na Linuxu je, da običajno porabim več časa za isto stvar, kot na Windowsih. Ne morem si zapomniti vseh command line ukazov. Pri Windowsih s tem nimam težav (ker jih ima le 50 )

Edina omejitev pa je tvoje znanje in če uporabljaš Linux se moraš veliko učiti.

Delitev sveta na Glupe tajnice in Velike hekerje (in vsi iz tega izhajajoči problemi, kjer ne mislim le na prijaznost uporabniku).

- Tak svet ne obstaja.

+ Tak svet ima kar nekaj odličnih orodij.

meni je slabost linuxa to kar je že blo napisano - moraš se veliko naučit, da ga lahko efektivno uporabljaš
prednost je pa preprostost dela z linuxom, ko enkrat znaš veliko - ko pridem do sistemca in mu povem kaj je problem in kako ga želim rešenega, on napiše vrstico ali dve v bashu in mi pove kje je težava ina li sejo da popraviti tako kot jaz želim, nato še z naslednjo vrstico zadministrira server, popravi 1k filetkov+, da v njih piše kaj povsem drugega in tako naprej - je pa res da je njemu unix življenje, meni pa ne in ne bom nikoli znal delat tako kot zna on

O ja, dejmo še mal po meni pljuvat. Tipično. Začelo se je pa malo prej, kot sem pričakoval. (7. točka v mojem prvem postu)

Kaj vi vidite kot prednost in kaj kot slabost.

Kaj mene najbolj moti, samo jaz vem, okej? In eni se lahko na trepalnice postavite in malo pljunete še na drugi konec, ampak mene bo ista zadeva _še vedno motila_. In pri veliko stvareh tudi nisem edini.

Nisem užaljen, ampak kot sem jaz razumel, to ni tema za debatiranje v stilu kdo ma večjega, ampak spisek (ali SEZNAM, da ne bo dvomov) zadev, ki so komu všeč in koga motijo.

To, da nekdo hoče vedet tvoje mnenje, ko ga poveš, pa te še spljuva (pa še kolege pokliče zravn), je na nivoju otrokov, ki se pred na peskovniku pred vrtcem kregajo.


A: "Kakšen se ti zdi moj avto? Kakšen predlog, pripomba?"
B: "Ja, tole bi lahko blo malo svetlejše barve"
A: "Čist kul je. Poglej svojo škatlo, ku*** jedna, z majhnim k***** in luknjo v možganih"


S takim attitudeom se kaj boljšega itak ne da pričakovat.

Še ena slabost, sicer manjša, a vseeno. pod Ubuntujem ne morem v več konzolah hkrati inštalirat več programskih paketov.

Saj razumem zakaj je to poterbno in koristno, samo zdajle ko si sistem nanovo nalagam me pač moti

NO, saj kompajlaš lahko na vsaki distribuciji. Samo to gre navadno mimo packet managerja. Pri Gentoo mi je všeč ravno to, da packet manager ne vleče binarnih paketkov ampak kodo, ki jo nato prevede. In da nastavljaš točno kakšno podporo hočeš v katerih paketkih.

Ne vem kako je drugje, ampak tudi v Ubuntu lahko downloadaš "source" pakete iz repozitorija in jih prevede packet manager (apt / dpkg). Lahko tudi le "source" dol povlečeš, odpakiraš, modificiraš in z packet managerjem prevedeš - rezultat pa je .deb, ki ga lahko celo ponudiš drugim uporabnikom ali instaliras na drugem računalniku. Na tak način lahko prevedeš vse "source", ki majo "debian" mapo z konfiguracijo.

Samo se kljub vsemu preferirajo binarni paketi. ;)

Še malo o linuxu - mrežno:

+ (plus)
zelo dobra podpora in veliko fičerjev za delo z mrežo.
Lahko nastaviš svašta od najbolj sofisticiranih pravil za požarni zid
dober routing (256 routing tabel, kar skoraj pomeni, da en linux zamenja 256 routerjev)
QoS s paketi lahko delaš in jih oblikuješ čisto po želji
zelo optimalno delujoča mrežna koda
tudi dobra mrežna diagnostika

- (minus)
Vsa tale QoS podpora je narejena zelo empirično.
Razvijalci oblikovanja prometa očitno niso prebrali nobene strokovne literature, ampak so kar štrikali, kar se jim je zdelo pametno. Posledično:
CBQ je ubijalsko seštrikan, nestandarden, nima teoretične podlage ... nekdo je naredil karnekaj
WFQ zelo standarden in z močno teoretično podlago sploh ne obstaja, da ne govorim o še boljši izpeljankah (WF2Q, WF2Q+, SCWFQ ...). O redkih poizkusih standarnega pristopa linuxovi razvojniki v how-to jih pišejo, da so tako teoretično komplicirani, da jih sploh ni mogoče razumeti. Očitno sklepajo samo iz svojega znanja

Menda so tu xBSD unixi boljši. Nimam izkušenj.

>Poldi: Pokaži mi eno mojo pripombo, kjer je vsakemu Janezu samoumevno, da je to debilizem.

Ne vem koliko je to jasno vsakemu Janezu, ampak tale tvoja izjava se kvalificira in me je najbolj zmotila.

>To je tudi ena slabost... Da lahko tako "uizi" vse pokvariš

Očitno potem ne poznate dobro userjev.
ZELO veliko je takih, ki nardijo select all VSEGA, česar niso oni naredili in stisnejo delete (imajo pač radi urejen disk). Če dobijo Access denied (sporočilo da v tem folderju nimajo kaj stikat, ker je potreben za delovanje sistem, navadnot tudi zadostuje), pač odnehajo in se sprijaznijo s tem. Sem imel že veliko takih primerov, tako da kdor trdi, da userji tega ne počnejo, si zatiska oči.

Če bi na napravah imel rdeč gumb "DO NOT TOUCH", a mislite, da bi ga ljudje samo gledali?

Povej mi, katera linux distribucija uporabniku dovoli brisati sistemske datoteke?

Vse.

Tudi če ne bi bil root (kar pa n00b, ki nekaj namešča, vsaj na začetku gotovo je), to ni nikakršna ovira... su -> rm ...

kjer je uporabnik po defaultu admin in lahko dela štalo.

Tudi če je admin, ne more kar izbrisat recimo %systemroot% folderja

5r, glede mountanja, lahko si narediš da se ti avtomatično mounta, tudi cd ti potem lahko izvrže tudi če prej ne odklopiš naprave. Stvar nastavitev.
Prikaz je pa stvar okusa, tako da ne bom komentiral. Na začetku se je tudi meni zdelo čudno, zdaj se mi zdi pa bolj logično.

Darko, kot želiš. Jaz sem mnenja da človek ki instalira sistem ve kaj dela in je prav da ima možnost da si brez problema pobriše sistem. Zdi se mi ovira da ima sistem neke samoohranitvene nagone. Ok, logično je da se brani pred uporabniki, ampak če si administrator naj bi bil ti glavni, ne pa sistem. Če tebi paše da je sistem šef, tudi prav. Ne razumem sicer kako je tu win v prednosti, glede na to da uporabniki hitro vse uničiš če greš register spreminjati, ali brisati program files mapo, ampak ok.