Forum » Znanost in tehnologija » Raketa lahko poleti iz črne luknje?
Raketa lahko poleti iz črne luknje?
Temo vidijo: vsi
Brane2 ::
Kot jaz razumem, je "absolutni" tisti, od koder foton že ne more odleteti poljubno daleč od singularnosti.
Tvoj "osebni" pa ta, od koder foton ne more do tebe.
Tvoj "osebni" pa ta, od koder foton ne more do tebe.
On the journey of life, I chose the psycho path.
Valentin ::
> Bliže ko si, več fotonov (oziroma fotoni katerih izvoj je bliže jedru BH) pride do tebe, preden "se obrnejo". Zato je tudi horizont s tvojega zornega kota bliže.
Hm, kaj nisi takrat že pod horizontom? Nad horizontom itak črne luknje ne vidiš...
> Se mi pa zdi, da obstaja tudi absolutni (ali bolje rečeno zadnji) horizont. To je točka, za katero fotoni dokončno uhajajo.
Kvečjemu točka, za katero fotoni NE uhajajo...
Hm, kaj nisi takrat že pod horizontom? Nad horizontom itak črne luknje ne vidiš...
> Se mi pa zdi, da obstaja tudi absolutni (ali bolje rečeno zadnji) horizont. To je točka, za katero fotoni dokončno uhajajo.
Kvečjemu točka, za katero fotoni NE uhajajo...
Valentin ::
Bi bil pa razgled pod horizontom res nekaj posebnega. Zvezdo bi videl pod sabo in nad sabo. Na nekaterih mestih tudi od strani oziroma iz vseh smeri...
frudi ::
spreminjajoč horizont je pravzaprav nujen, če privzamemo, da ima črna luknja lahko notranjo strukturo. in vsaj dovolj velike jo skoraj zagotovo imajo...
1ACDoHVj3wn7N4EMpGVU4YGLR9HTfkNhTd... in case I've written something useful :)
Thomas ::
Predlagam, da počistimo mizo.
Najprej bomo vrgli v koš stare pravljice o točkasti singularnosti in sferičnem, za vse absolutnem horizontu. Če bo kakšen človek zato žalosten, pa naj kar bo!
Ostane nam samo še ubežna hitrost, ki je večja od svetlobe ali pa ni.
Za vsako točko in za vsako smer je ubežna hitrost do nekam ali "do neskončnosti" v splošnem različna v vse možne smeri.
Točke, iz katerih svetloba ne more do mene, so zame horizont. Vendar če od tam svetloba do mene ne more, ni rečeno, da pa od mene tja ne more. Včasih more, včasih ne more.
Če od nekod svetloba lahko pride do mene, še ni rečeno, da more do opazovalca za mano. Včasih more, včasih ne more.
In to je v glavnem vsa "aksiomatika", ki jo potrebujemo. Namreč, ali lahko negnan projektil pride z neko hitrostjo iz točke A v točko B, ali ne more. Če ne more niti s svetlobno hitrostjo, potem je A dogodkovni horizont.
Tako IMHO Vesolje postane veliko bolj realistično, kot s tistimi "standard BH", ki so podobne "padalcu, pri katerem zanemarimo trenje in zračni upor". Brezveze, razen da eni nekej računajo, morda napišejo še kakšen doktorat, to je pa tudi vse.
BH morajo imeti strukturo, bodimo realni. Če pripeljem milijon nevtronskih zvezd med Sonce in Zemljo, lahko komot lepo orbitirajo, prostora je dovolj. Svetloba pa ne bo šla od nas proti Vegi, ker bomo imeli premočno gravitacijo. Vegani bodo rekli, da imamo pri nas doma črno luknjo. Mi jih bomo pa lepo videli. Če nam pa nastavijo ogledalo, se v njem ne bomo videli. Bomo ko vampirji.
Najprej bomo vrgli v koš stare pravljice o točkasti singularnosti in sferičnem, za vse absolutnem horizontu. Če bo kakšen človek zato žalosten, pa naj kar bo!
Ostane nam samo še ubežna hitrost, ki je večja od svetlobe ali pa ni.
Za vsako točko in za vsako smer je ubežna hitrost do nekam ali "do neskončnosti" v splošnem različna v vse možne smeri.
Točke, iz katerih svetloba ne more do mene, so zame horizont. Vendar če od tam svetloba do mene ne more, ni rečeno, da pa od mene tja ne more. Včasih more, včasih ne more.
Če od nekod svetloba lahko pride do mene, še ni rečeno, da more do opazovalca za mano. Včasih more, včasih ne more.
In to je v glavnem vsa "aksiomatika", ki jo potrebujemo. Namreč, ali lahko negnan projektil pride z neko hitrostjo iz točke A v točko B, ali ne more. Če ne more niti s svetlobno hitrostjo, potem je A dogodkovni horizont.
Tako IMHO Vesolje postane veliko bolj realistično, kot s tistimi "standard BH", ki so podobne "padalcu, pri katerem zanemarimo trenje in zračni upor". Brezveze, razen da eni nekej računajo, morda napišejo še kakšen doktorat, to je pa tudi vse.
BH morajo imeti strukturo, bodimo realni. Če pripeljem milijon nevtronskih zvezd med Sonce in Zemljo, lahko komot lepo orbitirajo, prostora je dovolj. Svetloba pa ne bo šla od nas proti Vegi, ker bomo imeli premočno gravitacijo. Vegani bodo rekli, da imamo pri nas doma črno luknjo. Mi jih bomo pa lepo videli. Če nam pa nastavijo ogledalo, se v njem ne bomo videli. Bomo ko vampirji.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Matevžk ::
Amen!
Če je to res tako (in mislim in upam, da je), potem so črne luknje čisto razumljive in tudi lepo razložljive.
Če je to res tako (in mislim in upam, da je), potem so črne luknje čisto razumljive in tudi lepo razložljive.
lp, Matevžk
Matevžk ::
In naj vsak človek, ki želi povedati, da svet nima razloga, da bi bil sestavljen tako, to s tehtnim razmislekom pokaže in navede teorije, iz katerih je izhajal.
("Ta in ta trdi tako," ne šteje. "Iz Newtonovih zakonov sledi," tudi ne velja, ker je bilo pokazano, da ne veljajo v prostorih z veliko gravitacijo. Novejše [a vseeno zrele] stvari veljajo ...)
("Ta in ta trdi tako," ne šteje. "Iz Newtonovih zakonov sledi," tudi ne velja, ker je bilo pokazano, da ne veljajo v prostorih z veliko gravitacijo. Novejše [a vseeno zrele] stvari veljajo ...)
lp, Matevžk
SavoKovac ::
Sej, za point BH nas vecina "ve", da je tam ena nakopicena masa, ki ne spusti svetlobe iz svoje navzočnosti.
Za ostale BH pa bi bil problem pokazati, da:
a.) sploh lahko nastanejo
b.) s casom spet ne konvergirajo k "point" BH.
Ustiti se brez racunskih argumentov, kjer so matematiku/fiziku/programerju na voljo, je skoraj neznanstveno.
Za ostale BH pa bi bil problem pokazati, da:
a.) sploh lahko nastanejo
b.) s casom spet ne konvergirajo k "point" BH.
Ustiti se brez racunskih argumentov, kjer so matematiku/fiziku/programerju na voljo, je skoraj neznanstveno.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: SavoKovac ()
Thomas ::
Če bomo pisali formule, bo kaj drugače?
VSA matematika je prevedljiva v naravni jezik, naprimer slovenski.
Torej, če kdo razume naprimer QM, jo bo razložil brez "mistično nerazumljive matematike". Ali pa ne razume QM, Relativnosti, kar že.
VSA matematika je prevedljiva v naravni jezik, naprimer slovenski.
Torej, če kdo razume naprimer QM, jo bo razložil brez "mistično nerazumljive matematike". Ali pa ne razume QM, Relativnosti, kar že.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
SavoKovac ::
Vsebina se lahko opira na izracune ali pa ne. V tem je razlika.
Recimo.
Imas bakreno zico. Z neskoncno dolzino.
Potem pa predpostavis tak model, da je zica pravilna in strukturno nespremenljiva. Gravitacijski zakoni za fotone pa identicni tistim v veljavnem modelu realnosti.
Lahko nakladas lepe stavke.
Lahko pa nastavis trojni integral s cilindricnimi koordinatami, po kotu od 0 do 2pi, po l-ju od 0 do neskoncno, po polmeru zice pa od 0 do r, pri cemer integral enacis s tako cifro, da bo foton s koordinatami (0,0,0) ali pa (0,0,0+epsilon) ujet na "even horizon".
Dobis polmer, pri katerem se pojavi za foton kriticni pojemek.
Ce to skusas pojasniti na nacin, kot so to poceli stari grki, potem so tudi rezultati primerljivi.
Recimo.
Imas bakreno zico. Z neskoncno dolzino.
Potem pa predpostavis tak model, da je zica pravilna in strukturno nespremenljiva. Gravitacijski zakoni za fotone pa identicni tistim v veljavnem modelu realnosti.
Lahko nakladas lepe stavke.
Lahko pa nastavis trojni integral s cilindricnimi koordinatami, po kotu od 0 do 2pi, po l-ju od 0 do neskoncno, po polmeru zice pa od 0 do r, pri cemer integral enacis s tako cifro, da bo foton s koordinatami (0,0,0) ali pa (0,0,0+epsilon) ujet na "even horizon".
Dobis polmer, pri katerem se pojavi za foton kriticni pojemek.
Ce to skusas pojasniti na nacin, kot so to poceli stari grki, potem so tudi rezultati primerljivi.
Thomas ::
Lahko tudi računaš narobe, ne le poveš.
Račun sam po sebi ni nikakršen dokaz. Tudi stavek naravnega jezika ne.
Oba morata prestati (jezikovno) argumentacijo.
Račun sam po sebi ni nikakršen dokaz. Tudi stavek naravnega jezika ne.
Oba morata prestati (jezikovno) argumentacijo.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Thomas ::
Če so tvoje fizikalne predstave, predstave o realnem svetu, če so te sfaljene, potem ti niti Dobra Vila Kompleksne Integracije ne bo nič pomagala.
Se boš moral dobro pomotit pri računanju, da boš prišel s tapravim rezultatom ven.
Samo ne boš.
Enostavno je treba oboje. Dobro uganit taprave aksiome in logično brezhibno narest izpeljave. This is the name of the game!
Se boš moral dobro pomotit pri računanju, da boš prišel s tapravim rezultatom ven.
Samo ne boš.
Enostavno je treba oboje. Dobro uganit taprave aksiome in logično brezhibno narest izpeljave. This is the name of the game!
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
SavoKovac ::
Skoraj prav vse stvari se v realnosti racunajo bodisi z diferencialnimi enacbami, bodisi z enojnimi, dvojnimi, trojnimi, ploskovnimi, krivuljnimi integrali prve in druge vrste. Oz. so taksni postopki, da se dobijo preprostejse enacbe.
In tudi natancen sem bil. Na "papirju" imas fizikalen model, ki dopusca zico, ki si jo mimogrede omenjal prav ti. Gravitacijska konstanta naj bo enaka. Razporeditev mase poljska (field). Element baker.
Zdaj pa TI podaj enacbo in kaj pojasni.
Podajati izvlecke z Wikipedie in romanticno razmisljati tudi tam, kjer bi slo drugace...
Dajes izredno slab zgled drugim.
In tudi natancen sem bil. Na "papirju" imas fizikalen model, ki dopusca zico, ki si jo mimogrede omenjal prav ti. Gravitacijska konstanta naj bo enaka. Razporeditev mase poljska (field). Element baker.
Zdaj pa TI podaj enacbo in kaj pojasni.
Podajati izvlecke z Wikipedie in romanticno razmisljati tudi tam, kjer bi slo drugace...
Dajes izredno slab zgled drugim.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: SavoKovac ()
Thomas ::
Ne čutim nobene potrebe, da bi integriral po tisti žici. Zakaj?
Ljudje so razumeli poanto. Dovolj dolga žica ima na koncu (obeh) horizont. Za opazovalca izven žice nekje.
Zintegrirat pa prispevke k ubežni hitrosti po celi žici, pa znajo tukaj vsi, ki bi jih numerika utegnila zanimat.
Za kako debelo žico pa hočeš, da jaz zintegriram? Iz katerega materiala naj bo?
p.s.
V Z&T nisem bil NIKOLI moderator. Samo moderator v Loži sem bil. Kar sem zakockal s tem, da sem izsiljeval odprtje Z&T (ali česa podobnega) pri bwanah. WTF!
Ljudje so razumeli poanto. Dovolj dolga žica ima na koncu (obeh) horizont. Za opazovalca izven žice nekje.
Zintegrirat pa prispevke k ubežni hitrosti po celi žici, pa znajo tukaj vsi, ki bi jih numerika utegnila zanimat.
Za kako debelo žico pa hočeš, da jaz zintegriram? Iz katerega materiala naj bo?
p.s.
V Z&T nisem bil NIKOLI moderator. Samo moderator v Loži sem bil. Kar sem zakockal s tem, da sem izsiljeval odprtje Z&T (ali česa podobnega) pri bwanah. WTF!
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
SavoKovac ::
Sej sem povedal.
Majhen popravek. Integriras od polovice "dolzine" fotona (po visini oz. dolzini). Recimo.
Imas neskoncno dolgo žico, zanima nas pa r.
Majhen popravek. Integriras od polovice "dolzine" fotona (po visini oz. dolzini). Recimo.
Imas neskoncno dolgo žico, zanima nas pa r.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: SavoKovac ()
Thomas ::
Po eni strani naj ne bi smeli imeti žice dolge kot galaksija, da bi bil na vsakem koncu horizont, po drugi strani naj rečunamo pa z BISTVENO daljšimim, neskončnimi žicami?
Hecno.
Ena taka neumna abstrakcija je naprimer tudi skrajna idealizacija matematičnega nihala. To je utež na togi palčki. "V teoriji", bi ga lahko odmaknili dovolj malo iz labilne lege (ko gleda gor), da bi rabilo milijardo let, da zaniha naokoli. No shit, fancy matematika to "dokaže", je pa povsem nerealno, saj vemo, da ga bolj "odmakne" že vsaka ... Planckova dolžina. Da o vedno prisotni termiki ne govorimo.
Čaščenje operiranja s simboli, ki so magari povsem prazni, je zakoreninjena razvada. Če mi neka mnogodimenzionalna števila (kot tenzorji ipd.) da shity sliko črnih lukenj, je to slabo za tisto "teorijo". Ni važno, kdo se podpiše podnjo.
"Uporaba matematičnega inštrumentarija Splošne relativnosti" na objektih ki sploh ne obstajajo (zgloncanih, mirujočih, nevrtečih, idealnih, v praznem prostoru brez zunanjih vplivov, yada, yada ...) kroglah - je irelevantna možganska gimnastika. Nas zanima, kako stvari SO, ne kako bi bile v neki idealni pravljici.
Hecno.
Ena taka neumna abstrakcija je naprimer tudi skrajna idealizacija matematičnega nihala. To je utež na togi palčki. "V teoriji", bi ga lahko odmaknili dovolj malo iz labilne lege (ko gleda gor), da bi rabilo milijardo let, da zaniha naokoli. No shit, fancy matematika to "dokaže", je pa povsem nerealno, saj vemo, da ga bolj "odmakne" že vsaka ... Planckova dolžina. Da o vedno prisotni termiki ne govorimo.
Čaščenje operiranja s simboli, ki so magari povsem prazni, je zakoreninjena razvada. Če mi neka mnogodimenzionalna števila (kot tenzorji ipd.) da shity sliko črnih lukenj, je to slabo za tisto "teorijo". Ni važno, kdo se podpiše podnjo.
"Uporaba matematičnega inštrumentarija Splošne relativnosti" na objektih ki sploh ne obstajajo (zgloncanih, mirujočih, nevrtečih, idealnih, v praznem prostoru brez zunanjih vplivov, yada, yada ...) kroglah - je irelevantna možganska gimnastika. Nas zanima, kako stvari SO, ne kako bi bile v neki idealni pravljici.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
SavoKovac ::
Preprosteje bi bilo, če bi bil zmožen ASAP patchanja lastnih izjav, pa magari z editom ali pa z navedbo vsebinskega popravka malce kasneje. Bi tudi ostalim prihranil nadležne misli v stilu - "A ze Thomas ve, da se je motil." in "Ali mu naj povemo?" Ve. Sam ne prizna. Ker ne zna. V obeh pomenih.
Pocutim se kot v skupscini (kjer sedijo omike in mamike in ateji in vsi razlicni modeli). Tam se ignorira vsa vsebina, ki je pravilna in protislovna z osebkovim staliscem. Degradacija ZT, taksen pogled se enkrat.
Zakaj sem omenil neskoncno zico.
a.) Fiziki kot primer prav radi omenjajo elektricno polje okoli neskoncno dolgega vodnika in se ne sramujejo.
b.) Citiram Thomasa: "Ljudje so razumeli poanto. Dovolj dolga žica ima na koncu (obeh) horizont."
Tudi pri neskoncno dolgi zici ne dobis horizonta, ce ni dovolj debela.
Zakaj se pa trudim razcistiti. Popustim pri zici, popustim kje drugje. Kdo drug se zgleduje po meni in zacne popuscat nadleznim ignorantnim grobijanom.
Konca se lahko v srednjem veku. Ce bi vsi podlegli tecnobi in sili.
Pocutim se kot v skupscini (kjer sedijo omike in mamike in ateji in vsi razlicni modeli). Tam se ignorira vsa vsebina, ki je pravilna in protislovna z osebkovim staliscem. Degradacija ZT, taksen pogled se enkrat.
Zakaj sem omenil neskoncno zico.
a.) Fiziki kot primer prav radi omenjajo elektricno polje okoli neskoncno dolgega vodnika in se ne sramujejo.
b.) Citiram Thomasa: "Ljudje so razumeli poanto. Dovolj dolga žica ima na koncu (obeh) horizont."
Tudi pri neskoncno dolgi zici ne dobis horizonta, ce ni dovolj debela.
Zakaj se pa trudim razcistiti. Popustim pri zici, popustim kje drugje. Kdo drug se zgleduje po meni in zacne popuscat nadleznim ignorantnim grobijanom.
Konca se lahko v srednjem veku. Ce bi vsi podlegli tecnobi in sili.
Thomas ::
> Tudi pri neskoncno dolgi zici ne dobis horizonta, ce ni dovolj debela.
Narobe. Ne glede na to, kako tanka je žica, če je dovolj dolga, je na njenih koncih (v smeri žice!) ubežna hitrost > c. Ni pa horizonta pravokotno na žico, ne glede na to, kako dolga je, ja.
Verjame kdo v magijo, da jo hipoma obkroži sferičen črn neprebojen horizont, s premerom dolžine žice. Hipoma, ko jo podaljšamo za tisti centimeter, potreben, da je vu>c?
Narobe. Ne glede na to, kako tanka je žica, če je dovolj dolga, je na njenih koncih (v smeri žice!) ubežna hitrost > c. Ni pa horizonta pravokotno na žico, ne glede na to, kako dolga je, ja.
Verjame kdo v magijo, da jo hipoma obkroži sferičen črn neprebojen horizont, s premerom dolžine žice. Hipoma, ko jo podaljšamo za tisti centimeter, potreben, da je vu>c?
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
SavoKovac ::
Ce bi govoril o horizontu pravokotno na zico, potem bi integrirali od -inf do inf po dolzini.
Za neskoncno dolgo zico.
Rekli smo:
- po kotu od 0 do 2pi
- po v oz. l od neke majhne vrednosti (kako blizu je pac foton koncu zice) do inf. (Sem popravil. Od nic nima smisla, ker dobis neskoncno privlacnostno silo ne glede na dolzino zice.)
- po r-ju od 0 do r (ali pa do R, ce koga moti sovpadanje simbolov)
Integral moramo enaciti z nekim realnim stevilom. Iz enacbe dobimo r oz. debelino zice.
Nic druzga kot to.
Stvar je lahko zanimiva. Npr. nocemo, da je na koncu zice crna kupolica. Potem integriramo od r do inf po visini.
To je edini nacin za racunanje, ki mu matematiki pravijo "natancno". Racunalnicarji bi to morda izracunali drugace. Npr. s koncnimi vsotami + ocena za napako. Men je vseeno.
Za neskoncno dolgo zico.
Rekli smo:
- po kotu od 0 do 2pi
- po v oz. l od neke majhne vrednosti (kako blizu je pac foton koncu zice) do inf. (Sem popravil. Od nic nima smisla, ker dobis neskoncno privlacnostno silo ne glede na dolzino zice.)
- po r-ju od 0 do r (ali pa do R, ce koga moti sovpadanje simbolov)
Integral moramo enaciti z nekim realnim stevilom. Iz enacbe dobimo r oz. debelino zice.
Nic druzga kot to.
Stvar je lahko zanimiva. Npr. nocemo, da je na koncu zice crna kupolica. Potem integriramo od r do inf po visini.
To je edini nacin za racunanje, ki mu matematiki pravijo "natancno". Racunalnicarji bi to morda izracunali drugace. Npr. s koncnimi vsotami + ocena za napako. Men je vseeno.
Thomas ::
>> Ni pa horizonta pravokotno na žico, ne glede na to, kako dolga je, ja.
Ma to sem se pomotu. Tudi je (lahko).
Ma to sem se pomotu. Tudi je (lahko).
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
sidd ::
Da malo vskočim v temo, ker je ravno govora o črnih luknjah tule:
Na dnevnik.si je novica o trojčku kvazarju. Zanima pa me ko je omenjeno, da lahko tudi črna luknja napaja tole stvar. Me zanima če je to kaki bluz, ali je to res? Ker mi ni jasno, če je res, kako?
Na dnevnik.si je novica o trojčku kvazarju. Zanima pa me ko je omenjeno, da lahko tudi črna luknja napaja tole stvar. Me zanima če je to kaki bluz, ali je to res? Ker mi ni jasno, če je res, kako?
no idea for signature
signed
I
signed
I
Thomas ::
Kvazar je galaksija, katere centralna črna luknja ravno srka bližnje zvezde. Oziroma, se te v večjem številu zaletavajo vanjo. Pred padcem se grejejo in sevajo v takoimenovanih akrecijskih diskih, spiralah padajoče snovi v črno luknjo.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Valentin ::
> Kvazar je galaksija, katere centralna črna luknja ravno srka bližnje zvezde.
Kako bi pa tole zgledal, če bi kvazar 'posrkal' kakšno bližnjo črno luknjo? Je možno, da bi jo raztrgal prej in posrkal preko akrecijskega diska ali bi jo kar celo pohamal?
V bistvu me zanima potek združitve (in pojavi ob tem) dveh črnih lukenj.
Kako bi pa tole zgledal, če bi kvazar 'posrkal' kakšno bližnjo črno luknjo? Je možno, da bi jo raztrgal prej in posrkal preko akrecijskega diska ali bi jo kar celo pohamal?
V bistvu me zanima potek združitve (in pojavi ob tem) dveh črnih lukenj.
Thomas ::
Baje, da se dve črni luknji od trku ne moreta odpreti. Tko je uradno.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Valentin ::
Aha. Če bi se pa, bi bil pa to precej hud ognjemet...
Kaj bi nastalo iz tiste kaše (kvarkov?) ob tem... nova zvezda ? Bogsigavedi.
Kaj bi nastalo iz tiste kaše (kvarkov?) ob tem... nova zvezda ? Bogsigavedi.
ivanuscha ::
Kolikor jst vem se v primeru srečanja dveh črnih lukenj obe združita v eno. Večja posrka manjšo, kar je vbistvu čist logično. A ni?
Thomas ::
Je logično. Površini dogodkovnih horizontov se seštejeta. [No, če so prav zračunali, seveda.]
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Thomas ::
No, sem skoraj prepričan, da je izračun pravilen. Presenetilo bi me, če bi ne bil.
Nisem "black hole skeptik". Upam, da ni noben dobil vtisa da sem. Skeptičen sem samo do popularnega predstavljanja črnih lukenj. Da bo jasno to.
Nisem "black hole skeptik". Upam, da ni noben dobil vtisa da sem. Skeptičen sem samo do popularnega predstavljanja črnih lukenj. Da bo jasno to.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Valentin ::
> Večja posrka manjšo, kar je vbistvu čist logično.
Kaj pa če bi se približale ena drugi 2 masivni črni luknji? Kako bi pred trkom delovale gravitacijske plimne sile ena na drugo? Ali to samo predvidevajo, da ne bi razpadle, ali pa se da to dokazat z izračuni?
Tukaj je bilo omenjeno, da ima črna luknja strukturo. Torej bi, vsaj po mojem, v takem primeru lahko razpadla. Je pa seveda moje mnenje bolj ugibanje...
Kaj pa če bi se približale ena drugi 2 masivni črni luknji? Kako bi pred trkom delovale gravitacijske plimne sile ena na drugo? Ali to samo predvidevajo, da ne bi razpadle, ali pa se da to dokazat z izračuni?
Tukaj je bilo omenjeno, da ima črna luknja strukturo. Torej bi, vsaj po mojem, v takem primeru lahko razpadla. Je pa seveda moje mnenje bolj ugibanje...
Thomas ::
Jah čist razumem tvoje dvome, ker sam nisem imun nanje.
Se počutim mau med Scilo in Karibdo. Po eni strani ne bi rad "vsega zavrgel", po drugi strani mi ortodoksni Relativizem ni všeč. Posebej ne, ker VEMO, da je premalo. Če velja v nekaterih eksperimentih, ki smo jih naredili, "do 14. decimalke", to še ni dovolj, da bi mi zato postali slepi in nekritični. Ne sme biti.
Tako, da črnih lukenj se ne dotaknem niti s palico, takorekoč. Niso vredne, da bi preveč miselnega napora vlagal vanje. Mam druge prioritete. Tole bomo prepustili SAI, tako kot še mnoge druge reči.
Do 2020 opoldne, bom imel rezultate na mizi, upam.
Se počutim mau med Scilo in Karibdo. Po eni strani ne bi rad "vsega zavrgel", po drugi strani mi ortodoksni Relativizem ni všeč. Posebej ne, ker VEMO, da je premalo. Če velja v nekaterih eksperimentih, ki smo jih naredili, "do 14. decimalke", to še ni dovolj, da bi mi zato postali slepi in nekritični. Ne sme biti.
Tako, da črnih lukenj se ne dotaknem niti s palico, takorekoč. Niso vredne, da bi preveč miselnega napora vlagal vanje. Mam druge prioritete. Tole bomo prepustili SAI, tako kot še mnoge druge reči.
Do 2020 opoldne, bom imel rezultate na mizi, upam.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
SavoKovac ::
Ko bodo naredili koherenten teoretični in računski model teorije kvantne gravitacije, potem bodo lahko pojasnili marsikaj. Pa tudi prognozirali. Oz. rekonstruirali.
Thomas ::
Ko bodo naredili, če bodo naredili Kvantno gravitacijo ... potem pa že.
Dotlej je zdravo ohraniti nekaj skepticizma in treznosti.
Za potem bo pa ta skepticizem odveč. Ker IMHO ta teorija itak ne bo delo človeških rok. Pretežka za nas smrtnike.
Dotlej je zdravo ohraniti nekaj skepticizma in treznosti.
Za potem bo pa ta skepticizem odveč. Ker IMHO ta teorija itak ne bo delo človeških rok. Pretežka za nas smrtnike.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Double_J ::
Če pripeljem milijon nevtronskih zvezd med Sonce in Zemljo, lahko komot lepo orbitirajo, prostora je dovolj. Svetloba pa ne bo šla od nas proti Vegi, ker bomo imeli premočno gravitacijo. Vegani bodo rekli, da imamo pri nas doma črno luknjo. Mi jih bomo pa lepo videli. Če nam pa nastavijo ogledalo, se v njem ne bomo videli. Bomo ko vampirji. >:D
Ne bomo imeli nič premočno gravitacijo. Potem ima tudi zvezda, z maso 10 naših sonc, premočno gravitacijo, da bi ji svetloba lahko ubežala, kot to velja za črno luknjo s takšno maso.
Da imaš premočno gravitacijo, moraš imeti dovolj snovi na kupu, ki se sesede v točko. Šele v tem primeru svetloba ne more ubežati, če je dovolj blizu točke, ker je gravitacija v točki neskončna.
Dve šivanki...
Invictus ::
Najprej je treba definirati ali raketa sploh lahko obstaja v črni luknji ...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
http://goo.gl/2YuS2x
http://goo.gl/2YuS2x
Double_J ::
Najprej je treba definirati ali raketa sploh lahko obstaja v črni luknji ...
V središču ne... preden pade v središče pa.
Dve šivanki...
Invictus ::
Samo potem ne more poleteti iz črne luknje, ker tam ne more obstajat.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
http://goo.gl/2YuS2x
http://goo.gl/2YuS2x
Unilseptij ::
za vse ki je jim ni dalo kliknt linka !!! očitno eni niso tega prebrali !
CITIRAM !!!
Recimo, da se vsedemo v vesoljsko ladjo in odpeljemo proti črni luknji z maso milijona mas sonca, to je proti taki, ki verjetno sedi v centru naše galaksije. Ko se pripeljemo dovolj blizu, ugasnemo motorje in čakamo, kaj se dogodi.
Če smo dovolj oddaljeni od centra črne luknje, v začetku ne čutimo ničesar, počutimo se kot brez teže. Gravitacijski privlak nas namreč pospešuje skupaj z vesoljsko ladjo in dokler je gravitacijsko polje vsaj približno homogeno, je to pravzaprav prosti pad. Podobno kot astronavti v vesoljski postaji Mir, ki kroži okoli Zemlje, ne čutijo svoje teže, smo tudi v začetku padca proti črni luknji v breztežnem stanju.
Ko dospemo dovolj blizu, začutimo da polje ni homogeno, temveč je sila teže večja, bližje kot smo črni luknji. Če smo z nogami obrnjeni proti črni luknji, nam le ta torej noge bolj privlači kot glavo. Gravitacijska sila nas razteguje. Tovrstne plimske sile postajajo večje in večje, bliže kot smo središcu črne luknje, ter končno narastejo do te meje, ko nas raztrgajo na kose (kot v srednejeveški mučilni napravi tipa natezalnice).
Plimskih sil v resnici ne zaznamo, če nismo dovolj blizu središča. Za črno luknjo v katero padamo (mase milijona sonc) je to na razdalji okoli 600000 kilometrov od centra, za črno luknjo, ki bi imela maso sonca, pa bi bilo to na razdalji okoli 6000 kilometrov. V slednjem primeru bi nas tako plimske sile raztrgale še predno bi prestopili horizont dogodkov.
Pri dovolj veliki črni luknji pa plimske sile niso dovolj velike, da bi nas uničile še predno prestopimo dogodkovni horizont, to je ploskev za katero svetloba ne more uiti iz črne luknje. Kaj se torej zgodi, ko prestopimo dogodkovni horizont? Nič dramatičnega, v resnici prestopa sploh ne opazimo, okolišnje zvezde vidimo tako kot prej z vsemi pojavi ki jih prinese gravitacijsko ukrivljanje poti svetlobe (npr. lečenje zvezd) vred. Svetloba namreč lahko vpada v črno luknjo, ne more pa iz nje izstopati. Vendar pa, ko prestopimo horizont dogodkov, iz črne luknje ne moremo več izstopiti. Prav tako ne moremo pošiljati sporočil izven črne luknje.
In kako dolgo traja padec v črno luknjo? Seveda je to odvisno od tega kako daleč smo začeli. Če na primer začnemo z razdalje desetih radijev črne luknje do singularnosti, ki čepi v centru, potem bo celotna pot do horizonta dogodkov v primeru črne luknje z maso milijona mas sonca trajala okoli 8 minut. Od tu naprej, pa traja le še sedem sekund, da zadenemo singularnost. Če bi skočili v manjšo črno luknjo, bi vanjo padli še tolikanj hitreje.
Po tem, ko smo prestopili horozont, nas morda zagrabi panika in bi vžgali motorje, da nas spravijo iz črne luknje. Na žalost je to brez pomena, saj singularnost leži v prihodnosti, prihodnosti pa se ne moremo izogniti. Pravzaprav, bolj kot nas bodo gnali motorji, prej bomo zadeli singularnost. Najbolje kar lahko storimo je pač, da se prepustimo teku dogodkov in uživamo v vožnji.
Kako pa vidi naš padec v črno luknjo opazovalec na varni razdalji zunaj horizonta dogodkov? Ko se bližamo črni luknji, nas vidi kot da se premikamo počasneje in počasneje. Ne glede na to, kako dolgo čaka, nikoli nas ne vidi pasti za horizont dogodkov.
(Jure Zupan)
Torej zdaj mi povej kje se to mnenje razlikuje od Susskindovega ??? Ker je tu opisana zadeva čisto enaka kot v članku ki ga navajaš !!
le da Susskin pač ne omeni vrnitve nazaj izza časovnega horizonta. Če je ne omeni to še ne pomeni da je to mogoče. Res slon in Bob nebi opazila prečkajna časovnega horizonta, tako kot juretova raketa tega nebi opazila !! Ne vem kakšno povezavo ima to z pobegom iz črne luknje ! in celo z izjavami da telo kroži okrog črne luknje in vsake toliko prečka horizont dogodkov ! TA IZJAVA OČITNO RUŠI CELOTNO TEORIJO RELATIVNOSTI !!! medtem ko ji Susskindova izjava v ničemer ne nasprotuje !
In še zakaj se naslanjam na avtoriteto, tud meni se to ne zdi dobro, ampak kaj mi pa ostane kot da povem še mnenje ljudi ki se s tem profesionalno ukvarjajo. Naj vam mar začnem prepisovat kakšno knjigo o relativnosti ! preberte si jo, knjižnice so jih polne.
Zakaj vedno omenjam teorijo relativnosti, ker se neposredno in z matematičnim formalizmon dotika opisa črnih lukenj! in pač tudi ni neka stvar ki bi se jo dalo učit na forumu kot je tale.
Povedal sem da je že leta 1800 obstajala teorija ki je dopuščevala pobeg iz črne luknje po vrvi (analogno raketi z gorivom). Einstein je pokazal kako napačno je tako mišljenje. In vi ga z enim stavkom zrušite. ok super. vas že vidim v štokholmu !
" People like you make it sound as though a 'theory' is something you dreamt up after being drunk all night.” -- Isaac Asimov
seveda s tistim štokom ki smo ga odprli v štokholmu.
To je vsekakor pravilna razlaga. Ko prestopimo dogodkovni horizont, se za nas ne zgodi nič dramatičnega (če zanemarimo plimske sile), vsekakor pa iz njega ne moremo več izstopiti. Za horizontom je geometrija prostora-časa drugačna v smislu, da singularnost ni več oddaljena od nas v prostoru, ampak v času, ki pa kot vemo vedno teče, tudi če smo pri miru. Zato znotraj horizonta ne moremo postaviti šotora in tam neomejeno dolgo kampirati, saj bomo slej ko prej "padli" v singularnost.
Double_J ::
Samo potem ne more poleteti iz črne luknje, ker tam ne more obstajat.
Črna luknja ni samo središče... je še vse tisto od koder raketa ne more poleteti. Oziroma od koder svetloba ne more poleteti.
Dve šivanki...
Invictus ::
Kako nekaj lahko poleti, če ne more obstajat?
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
http://goo.gl/2YuS2x
http://goo.gl/2YuS2x
BigWhale ::
Ker so tole temo ravno privlekli ven v novici o crni luknji ... :)
Kar se ubezne hitrosti tice se strinjam s Thomasom. Ubezna hitrost je pac tista, ki jo potrebujes, da ubezis gravitaciji nekega telesa. Rahlo zbanalizirano lahko recemo, da velja za tista telesa brez pogona oziroma, ko enkrat dosezes ubezno hitrost, ne rabis vec pospesevati, pa bos vseeno uspel pobegiti. Na Zemlji, ali pa se bolje na Luni, ker atmosfera predstavlja mal problema in rabis vec goriva, se lahko spakiras v raketo in ce te je strah hitrosti nastavis avtopilota, da te odpelje od Zemlje stran s hitrosto 25km/h. Sicer bo trajalo blazno dolgo, da se uspes oddaljiti tako dalec stran, da pobegnes Zemlji in porabil bos ogromno goriva, ampak da se. :)
Zdaj, kaj se dogaja za dogodkovnim horizontom pa rajs ne bom ugibal. Za horizontom supermasivne crne luknje se ni neke panike, plimske sile so znosne in ce ti noge bingljajo proti srediscu, glava pa gleda proti horizontu ne obcutis razlike.
Edini problem, ki ga vidim je cas, tik preden preckas horizont se cas zate precej upocasni, upocasni se skoraj za neskocnost. Ko pa enkrat preckas horizont pa v bistvu nimamo pojma kaj se zgodi s casom in posledicno kaj se zgodi s prostorom. Crna luknja ukrivi cas in prostor.
Bi sploh se lahko videl, ko bi bil cez, kako bi videl? Vsi fotoni bi se gibali po precej ukrivljeni poti. Je prostor ze tko ukrivljen, da gor/dol/levo/desno ne obstaja vec?
Kar se ubezne hitrosti tice se strinjam s Thomasom. Ubezna hitrost je pac tista, ki jo potrebujes, da ubezis gravitaciji nekega telesa. Rahlo zbanalizirano lahko recemo, da velja za tista telesa brez pogona oziroma, ko enkrat dosezes ubezno hitrost, ne rabis vec pospesevati, pa bos vseeno uspel pobegiti. Na Zemlji, ali pa se bolje na Luni, ker atmosfera predstavlja mal problema in rabis vec goriva, se lahko spakiras v raketo in ce te je strah hitrosti nastavis avtopilota, da te odpelje od Zemlje stran s hitrosto 25km/h. Sicer bo trajalo blazno dolgo, da se uspes oddaljiti tako dalec stran, da pobegnes Zemlji in porabil bos ogromno goriva, ampak da se. :)
Zdaj, kaj se dogaja za dogodkovnim horizontom pa rajs ne bom ugibal. Za horizontom supermasivne crne luknje se ni neke panike, plimske sile so znosne in ce ti noge bingljajo proti srediscu, glava pa gleda proti horizontu ne obcutis razlike.
Edini problem, ki ga vidim je cas, tik preden preckas horizont se cas zate precej upocasni, upocasni se skoraj za neskocnost. Ko pa enkrat preckas horizont pa v bistvu nimamo pojma kaj se zgodi s casom in posledicno kaj se zgodi s prostorom. Crna luknja ukrivi cas in prostor.
Bi sploh se lahko videl, ko bi bil cez, kako bi videl? Vsi fotoni bi se gibali po precej ukrivljeni poti. Je prostor ze tko ukrivljen, da gor/dol/levo/desno ne obstaja vec?
bajker ::
Edini problem, ki ga vidim je cas, tik preden preckas horizont se cas zate precej upocasni, upocasni se skoraj za neskocnost.
Iz tvojega stališča čas teče običajno, za zunanjega opazovalca, ki je dovolj daleč, pa se ti začneš gibati vse počasneje, čim bližje si EH.
Zunanji opazovalec lahko reče, da se je tebi čas upočasnil, ti pa lahko rečeš, da se je njemu čas pospešil. BH je dejansko časovni stroj, a le v eno smer.
Vsa relativnost govori ravno o tem, da je vse odvisno od opazovalca in njegove lokacije.
Je pa avtor članka smiselno omenil Interstellar. Te relativistične efekte so tam fantastično vizualizirali.
Za ljubitelje fizike verjetno najboljši film vseh časov.
janezvalva ::
vse je sicer možno, vendar se tehnologija ter ustrezno gorivo za pobeg rakete iz gravitacijskega polja črne luknje izredno težko dobi.
teoretično bi potrebovali gorivo za izvedbo trka atomov.
podobno kot LHC kateri uporablja energijo za trk subatomskih delcev, bi ravno tako potrebovali energijo za premostitev gravitacijske privlačnostne sile, katera deluje na raketo.
dodaten problem predstavlja ukrivljenost prostora-časa katerega črna luknja ukrivlja, zato bi se, tudi če bi imeli dovolj energije za pobeg, pojavil problem saj ne bi vedeli katera smer je pravokotna na črno luknjo, ker je prostor ukrivljen.
čisto možno je, da bi po določenem času prispeli nazaj na isto točko kjer smo začeli pobeg.
teoretično bi potrebovali gorivo za izvedbo trka atomov.
podobno kot LHC kateri uporablja energijo za trk subatomskih delcev, bi ravno tako potrebovali energijo za premostitev gravitacijske privlačnostne sile, katera deluje na raketo.
dodaten problem predstavlja ukrivljenost prostora-časa katerega črna luknja ukrivlja, zato bi se, tudi če bi imeli dovolj energije za pobeg, pojavil problem saj ne bi vedeli katera smer je pravokotna na črno luknjo, ker je prostor ukrivljen.
čisto možno je, da bi po določenem času prispeli nazaj na isto točko kjer smo začeli pobeg.
IQ test: v enem vedru imaš 2l vode, v drugem 1l vode. koliko veder imaš?
FrRoSt ::
Ker so tole temo ravno privlekli ven v novici o crni luknji ... :)
Kar se ubezne hitrosti tice se strinjam s Thomasom. Ubezna hitrost je pac tista, ki jo potrebujes, da ubezis gravitaciji nekega telesa. Rahlo zbanalizirano lahko recemo, da velja za tista telesa brez pogona oziroma, ko enkrat dosezes ubezno hitrost, ne rabis vec pospesevati, pa bos vseeno uspel pobegiti. Na Zemlji, ali pa se bolje na Luni, ker atmosfera predstavlja mal problema in rabis vec goriva, se lahko spakiras v raketo in ce te je strah hitrosti nastavis avtopilota, da te odpelje od Zemlje stran s hitrosto 25km/h. Sicer bo trajalo blazno dolgo, da se uspes oddaljiti tako dalec stran, da pobegnes Zemlji in porabil bos ogromno goriva, ampak da se. :)
Morda bi se celo dalo, vendar je to teoretiziranje.Zanimivo pa je da Thomas pravi, da bi se dalo iz črne luknje uiti tudi brez motorjev, kar teoretično morda celo je mogoče....
Zdaj, kaj se dogaja za dogodkovnim horizontom pa rajs ne bom ugibal. Za horizontom supermasivne crne luknje se ni neke panike, plimske sile so znosne in ce ti noge bingljajo proti srediscu, glava pa gleda proti horizontu ne obcutis razlike.
Morda ne občutiš razlike, se pa gotovo raztegneš, ne samo zaradi gravitacije
Edini problem, ki ga vidim je cas, tik preden preckas horizont se cas zate precej upocasni, upocasni se skoraj za neskocnost. Ko pa enkrat preckas horizont pa v bistvu nimamo pojma kaj se zgodi s casom in posledicno kaj se zgodi s prostorom. Crna luknja ukrivi cas in prostor.
OD KJE izvira tole prepričanje, da se čas upočasni!??
Za koga teče čas hitreje!? Za navadnega prebivalca na zemlji ali vesolca v vesolju!?
Bi sploh se lahko videl, ko bi bil cez, kako bi videl? Vsi fotoni bi se gibali po precej ukrivljeni poti. Je prostor ze tko ukrivljen, da gor/dol/levo/desno ne obstaja vec?
Noben človek ni otok, popolnoma sam zase; smrt slehernega človeka vzame
del mene, ker pripadam človeški vrsti; in zato nikdar ne pošiljaj poizvedovat,
komu zvoni; zvoni tebi.
del mene, ker pripadam človeški vrsti; in zato nikdar ne pošiljaj poizvedovat,
komu zvoni; zvoni tebi.
BigWhale ::
Iz tvojega stališča čas teče običajno, za zunanjega opazovalca, ki je dovolj daleč, pa se ti začneš gibati vse počasneje, čim bližje si EH.
Ja, seveda, zunanji opazovalec te sploh ne bo videl preckati EH. Vendar, problem je v tem, da, ko enkrat preckas horizont ne vemo vec kaj se dogaja s casom. Glede na to, da je gravitacija tako mocna, da svetloba ne more uiti, ali je potem tam neskoncna gravitacija in je prostor neskoncno ukrivljen? Ali cas sploh se obstaja?
BigWhale ::
OD KJE izvira tole prepričanje, da se čas upočasni!??
Splosna relativnost je temu rekel Einstein. :) Vecja je gravitacijska sila, ki deluje nate, pocasneje tece tvoja ura, kot ura opazovalca na katerega ta gravitacijska sila ne deluje. Vse skupaj je pa ze potrjeno tudi experimentalno.
Za koga teče čas hitreje!? Za navadnega prebivalca na zemlji ali vesolca v vesolju!?
Torej, ce ti sedis na robu crne luknje, se ti bo zdelo da ura od kolega, ki te caka na varni razdalji, tece precej hitreje. Tvojemu kolegu, ki te gleda, se bo pa zdelo, da tvoja ura tece zelo zelo pocasi.
In blizje crni luknji si, vecja bo ta razlika.
FrRoSt ::
OD KJE izvira tole prepričanje, da se čas upočasni!??
Splosna relativnost je temu rekel Einstein. :) Vecja je gravitacijska sila, ki deluje nate, pocasneje tece tvoja ura, kot ura opazovalca na katerega ta gravitacijska sila ne deluje. Vse skupaj je pa ze potrjeno tudi experimentalno.
Za koga teče čas hitreje!? Za navadnega prebivalca na zemlji ali vesolca v vesolju!?
Torej, ce ti sedis na robu crne luknje, se ti bo zdelo da ura od kolega, ki te caka na varni razdalji, tece precej hitreje. Tvojemu kolegu, ki te gleda, se bo pa zdelo, da tvoja ura tece zelo zelo pocasi.
In blizje crni luknji si, vecja bo ta razlika.
AHA! To je sicer zelo prikupno, romantično in sexi!
Moram priznati, da sem tudi jaz pomislil na korelacijo gravitacije in časa. 
Zdaj pa vidim, da je to prevladujoče prepričanje! 
Zdaj pa še podvprašanje:
kaj je c (svetlobna hitrost) v tej (drugi) formuli!?
Konstanta ali spremenljivka!?
In zakaj tele teme ne prikaže v (mojem) spisku tem, v katerih sem sodeloval!???
Menda je ni že požla Črna Luknja!??
Noben človek ni otok, popolnoma sam zase; smrt slehernega človeka vzame
del mene, ker pripadam človeški vrsti; in zato nikdar ne pošiljaj poizvedovat,
komu zvoni; zvoni tebi.
del mene, ker pripadam človeški vrsti; in zato nikdar ne pošiljaj poizvedovat,
komu zvoni; zvoni tebi.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: FrRoSt ()
BigWhale ::
AHA! To je sicer zelo prikupno, romantično in sexi!
Sej ne vem, a trolas al resno mislis ampak Splosna teorija relativnosti je bila experimentalno dokazana in potrjena. Gravitacija vpliva na cas.
kaj je c (svetlobna hitrost) v tej (drugi) formuli!?
Konstanta ali spremenljivka!?
Ok, zdej se mi pa res zdi, da trolas. Svetlobna hitrost v vakumu je vedno konstanta.
FrRoSt ::
AHA! To je sicer zelo prikupno, romantično in sexi!
Sej ne vem, a trolas al resno mislis ampak Splosna teorija relativnosti je bila experimentalno dokazana in potrjena. Gravitacija vpliva na cas.
kaj je c (svetlobna hitrost) v tej (drugi) formuli!?
Konstanta ali spremenljivka!?
Ok, zdej se mi pa res zdi, da trolas. Svetlobna hitrost v vakumu je vedno konstanta.
ČE se ti zdi, to ŠE ne pomeni, da je RES!
Dobro! Samo prepričati sem se hotel!
Da ne bi kakšne neumnosti prijevil! Enačba je enostavna (in razumljiva)! Ko se hitrost v bliža svetlobni, se čas upočasni... Če pravilno preberem formulo...
Kaj se zgodi na robu črne luknje, na njenem horizontu!? Tam samo spremeni smer!? ali morda tudi hitrost!?? Ali se lahko svetloba (tam) ustavi!?
In še nekaj: fotoni so samo del valovanja (valovnega spektra)... ki ga pač zaznava človeško oko....
Noben človek ni otok, popolnoma sam zase; smrt slehernega človeka vzame
del mene, ker pripadam človeški vrsti; in zato nikdar ne pošiljaj poizvedovat,
komu zvoni; zvoni tebi.
del mene, ker pripadam človeški vrsti; in zato nikdar ne pošiljaj poizvedovat,
komu zvoni; zvoni tebi.
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Dobili prve posnetke črnih lukenj in okolice (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 17655 (13590) | spegli |
| » | Gravitacijske valove zaznali že drugičOddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 10828 (8982) | gus5 |
| » | Hawking: klasičnih črnih lukenj niOddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 8521 (5664) | Yggdrasil |
| » | Črne luknje (strani: 1 2 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 8477 (7938) | Thomas |
| » | Svetloba! (strani: 1 2 3 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 12005 (8829) | Zavo |