☰

» »

Zakaj so električni avtomobili prava stvar

Zakaj so električni avtomobili prava stvar

Temo vidijo: vsi
««
125 / 1196
»»

WarpedGone ::

Nekaj podobnega najdeš v povprečnem disku, kjer zadeva vibrira z dosti večjo amplitudo, v daljšem obdobju, pospeški pa so enako brutalni.

Povej še dimenzije 500A kabla takšne sorte.

Bo kej razen spakovanja?
Zbogom in hvala za vse ribe

dzinks63 ::

Povprašaj za to strokovnjake na tem področju, tu na tem forumu takih pač ni, zadeva še ni v maloprodaji, da bi te kable lahko kupil za vsakim vogalom. Torej piši maile prozvajalcem električnih avtomobilom za konkreten kabel katerega rabiš. Mogoče ti bodo celo poslali kakšen vzorec, kos kabla, da ga boš lahko detaljno pregledal in jih naročil, pri Kitajcih še cena ne bo pretirana.

Brane22 ::

Če vzamemo 1mm2 jeklene žice ( "piano wire" ) dolžine 1m, ima ta upornost 0,118 Ohm.

Pr toku 1A je izguba na njem torej 12A *0,118 Ohma = 0,118W. Pri 100 žicah in toku 100 x 1 A ( torej presseku 1cm2) je izguba na enem metru 12W. Pri bakru je izgube nekako 10x manj, torej ~1-2W.

Če imaš napeljavo 500V, dobiš pri 100A nekje 50kW na bicikel.

S tem, da niti ni pametnega vzroka da en bi šel višje. 300 celic ti da lepo ~1kV.

In da je že 10 kW na bicikel za večino elektromobilčkov preveč.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Brane22 ()

TESKAn ::

Povej še dimenzije 500A kabla takšne sorte.

500A na 400V ti da konkretno preveč moči za povprečnega človeka.
Uf! Uf! Je rekel Vinetou in se skril za skalo,
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.

SplitCookie ::

Nja. 200kW na gumo x4 bi bilo res malce - ubitačno


Če imaš napeljavo 500V, dobiš pri 100A nekje 50kW na bicikel.

In potem pogruntaš, da lahko vse skupaj uporabiš kot navadno listnato vzmet, ali pa kakor si že omenil, narediš elektroprevodno vzmet.

No big deal.
SplitCookie> Prevoziš RDEČO ! jype> Ja? A to je kaj posebnega?
Ramon dekers> Ječa je lahko naravno okolje potem ko se adaptiraš.
jype> CPP ne spoštujem _NIKOLI_

Brane22 ::

Jaz pri in-wheelu poleg ostali stvar razmislil tudi o avtomatizmu vzdrževanja in nadziranja tlaka v gumi in možnosti krpanja s tisto peno.

Tako kot se folk pri plinu šlepa na to, da mu ni treba imeti rezervne gume ker ima tisto peno, le avtomatsko in z možnostjo golega črpanja zraka pri majhnih luknjah.

Glede na momemnt motorja bi komot lahko imel tudi user defined proceduro, kjer user lahko sam zamenja gumo, brez da bi snel feltno itd.

In btw, če že imaš vso to inteligenco v biciklu, bi verjetno lahko imel še senzor tresljajev in bi ti stvar laho sama povedala kolikogramski kviht rabi kje na feltni.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Brane22 ()

Valvoline ::

Ko smo pri napetosti,kaksna napetost je že nevarna za človeka?

Brane22 ::

Uradno, 50V+ mislim.

Truga ::

Odvisno, ce ni toka je napetost lohk bilokaj pa ti ne bo nic, ce je visok tok pa ti lahko skodi tudi precej nizka napetost...

Valvoline ::

Jap,tam neki je,100v DC lahko ubije,AC pa pol manj.
Nevarnost je ogromna,sploh če se pogovarjamo o rangu 500v,čeprav DC.

Zgodovina sprememb…

Brane22 ::

Zakaj ? A te trifazna ogroža v vsakdanjem življenju ?

Valvoline ::

Predvsem sem mislu če pride do prometne nesreče in posledično do kratkega stika nekje kje bi lahka bilo zelo nevarno al kej podobnega.

Brane22 ::

Za to imaš lahko kontaktorje. Tako kot pri zračni blazini, ko elektronika zazna močan udar in krivljenje, konktaktorji lahko odklopijo visoko napetost.

Sploh pa rabiš te VN linije samo v štirih vejah, ki jih lahko dobro ščitiš. Todi oklopljene so lahko in bo v primeru poškodbe zelo verjetno prišlo do preboja, takrat pa ti vrže ven varovalko/e/.

Za vse ostalo imaš komot lahko recimo DC-DC 48V/12V pretvornik ( lampe, šipe instrumentarij, ventilatorji za kaobino, brisalci itd).

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Brane22 ()

WarpedGone ::

500A na 400V ti da konkretno preveč moči za povprečnega človeka.

Kako ste pa na sedaj splezal?
Ste prepričani da se vam sanja, kaj se v električnem smislu dogaja na liniji baterija, kontroler motor?

Tok med kontrolerjem in motorjem je lahko nekajkrat višji od toka skozi baterijo. Limita je pravzaprav le sposobnost motorja, da kratkotrajno absorbira toploto, ki jo nek tok povzroča v njem in sposobnost kontrolerja da ta tok "sproducira". 50kW iz baterije pri 500V pomeni 100A toka iz baterije.
Kontroler to "zlahka" pretvori v 50V in 1000A v motor.

V fokusu je situacija kako motor pripravit do 500Nm štartnega navora, za takšno zgodbo nucaš *konkreten* tok, precejkrat večji od toka skozi baterijo.

Povprašaj za to strokovnjake na tem področju, tu na tem forumu takih pač ni, zadeva še ni v maloprodaji, da bi te kable lahko kupil za vsakim vogalom. Torej piši maile prozvajalcem električnih avtomobilom za konkreten kabel katerega rabiš. Mogoče ti bodo celo poslali kakšen vzorec, kos kabla, da ga boš lahko detaljno pregledal in jih naročil, pri Kitajcih še cena ne bo pretirana.

Proizvajalci električnih avtomobilov *ne* vgajujejo InWheel motorjev v avtomobile, zato takšnih kablov *nimajo* v teh avtomobilih.
Zbogom in hvala za vse ribe

Brane22 ::

Kontroler to "zlahka" pretvori v 50V in 1000A v motor.


Vsekakor. Kos drata ima neskončne probleme pri 100A ampak kontroler "zlahka" potegne iz žepa ne samo teh 100A nego celo dodatnih 900A.
kad je bal, nek je maskenbal.

Oče to ponekad.:))

TribesMan ::

Mogoče se ti zdi hecno, ampak iz lastnih izkušenj ti povem, da ko delaš s 500A krmilnikom, so najbolj na udaru žice in motor. Krmilnik se greje še najmanj od vsega skupaj.

Recimo enourni trajnostni tek krmilnik preživi brez aktivnega hlajenja, motor pa se vmes hladi z 500W ventilatorjem, pa še vseeno smrdi od njega. Kabli pa so tako vroči da jih ne moreš držat. Pa govorimo o ~100mm^2 kablih.

Za informacijo, notranja upornost stikala v krmilniku je okoli 300 mikro ohmov. (vključene vse povezave in priključki, približno polovico odpade na sam "silicij" pol pa na bakrene povezave.)
Moj kompjuter dela: KVIIIIK ... KVIIIK ... KVIIIK.

Ko ga navijem dela: KVIKKVIKKIVKKVIK. :)

Brane22 ::

Za informacijo, notranja upornost stikala v krmilniku je okoli 300 mikro ohmov. (vključene vse povezave in priključki, približno polovico odpade na sam "silicij" pol pa na bakrene povezave.)


In kakšno je tam cenovno razmerje žice/krmilnik ?

Tudi ne vidimbistvene situacije, kjer bi se pregrel debel kos drata do motorja, navitje v motorju pa ne.

Back of the envelope ocene kažejo na simpl trende.

če vzamem eno LSD AA celico kot model, dobim 1,1V povprečna napetost, 2000mAh pri počasnem praznjenju, 27g mase. Če zaokrožim maso navzgor ( masa vezi, pakiranja itd) 35g brutto, dobim pri teh cifrah energijsko gostoto 62Wh/kg.

Če grem torej na ( upam da cenejšo LSD NiMh varianto) s celicami podobne gostote in si jih privoščim malo čez 300kg, pomeni to 20kWh pri lepem, počasnem praznjenju.

V realu to pomeni umirjeno, mestno vožnjo, kjer moči ne presegajo 10kW, vsaj ne trajno. In nekje povprečno praznjenje za 1/3 kapacitete,d a ne sesujem celic prehitro.

Tak strojček je torej uporaben za skok v službo v istem ali bližnjem mestu, skok do trgovine ali relativno bižnjih opravkih.

Vsaj tu ni nekega bistvenega placa za težka divjanja.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Brane22 ()

TribesMan ::

Glede na to kako "neumne" so žice je krmilnik proti njim smešno poceni.

Drugače pa če je cena krmilnika 100 enot, so žice do motorja okoli 5-7 enot.
Moj kompjuter dela: KVIIIIK ... KVIIIK ... KVIIIK.

Ko ga navijem dela: KVIKKVIKKIVKKVIK. :)

Brane22 ::

V kakšnih pogojih ?

kaj od tega bo videl poceni elektroavto ?

TribesMan ::

Nevem če te prav razumem, ampak govora je o krmilniku ki zmore 130V in 400A. Zadeva je mišljena za manjše avtomobilčke. Krmilnik stane ~200€, v pravi količini.

Recimo Renault Tweezy ima 48V in 400A.
Moj kompjuter dela: KVIIIIK ... KVIIIK ... KVIIIK.

Ko ga navijem dela: KVIKKVIKKIVKKVIK. :)

Brane22 ::

Uporabil bi, kot že rečeno, bistveno višje napetosti. Torej manjše tokove pri podobnih močeh.

TribesMan ::

Hja... ni vse tako enostavno.

Ja sliši se lepo samo kaj bi dosegel? Kakšen bi bil potem motor?

Če hočeš met avto brez prestav, rabiš motor ki ima približno 100Nm (štiripolni stroj), potem zraven nek redutktor in dobiš na kolesih primeren navor (včasih je treba tud kak klanc premagat, čeprav gre za mali mestni avto).

Če greš v visoke napetosti in male tokove, potem rabiš ali mnogo polni stroj, ali pa ga moraš vrtet v 15k rpm in potem naredit reduktor 1:15.

Kompromisi.
Moj kompjuter dela: KVIIIIK ... KVIIIK ... KVIIIK.

Ko ga navijem dela: KVIKKVIKKIVKKVIK. :)

Brane22 ::

Dobro, ampak to ni problem kableraja, ampak in-wheel koncepta in kompromisov z/brez menjalnika.

Amapk imam feeling, da je tudi to rešljivo.

Valvoline ::

TribesMan je izjavil:

Hja... ni vse tako enostavno.

Ja sliši se lepo samo kaj bi dosegel? Kakšen bi bil potem motor?

Če hočeš met avto brez prestav, rabiš motor ki ima približno 100Nm (štiripolni stroj), potem zraven nek redutktor in dobiš na kolesih primeren navor (včasih je treba tud kak klanc premagat, čeprav gre za mali mestni avto).

Če greš v visoke napetosti in male tokove, potem rabiš ali mnogo polni stroj, ali pa ga moraš vrtet v 15k rpm in potem naredit reduktor 1:15.

Kompromisi.

Al pa pretvornik DC-AC,kar bo prinašalo izgube.Not an option. Kakorkol obrneš amperaža bo kar solidna,švicalo se bo johoho.

Zgodovina sprememb…

Valvoline ::

Brane22 je izjavil:

Dobro, ampak to ni problem kableraja, ampak in-wheel koncepta in kompromisov z/brez menjalnika.

Amapk imam feeling, da je tudi to rešljivo.


Kolk sem jaz seznanjen z trenutno EV tehnologijo menjalnika ni,ne v klasičnem primeru z polosi in normalno da ga ne bo v inwheel varijantah.

TribesMan ::

Nekako želja je da elektro avto ostane brez menjalnika (pač vsi se radi naslajajo na neskončno prožnost elektromotorja - kar seveda ni čisto res) Sploh pa mora ostat brez menjalnika če bi radi imeli in-wheel.
In če maš in-wheel je situacija samo še veliko slabša. Moj primer 130V/400A je za klasični direktni prenos prek polosovin, z diferencialom ki ima prestavno razmerje cca 4x.
Če bi hotel met in-wheel, bi rabil za isti efekt šestnajst polni motor z enakim tokom. Stvari postanejo "nerodne"...

Rešljivo je itak vse, samo vprašanje je ali je smiselno reševat take "probleme" in si komplicirat življenje.

@Valvoline... Emm? Sej krmilnik elektromotorja je DC-AC pretvornik že sam po sebi?!?
Moj kompjuter dela: KVIIIIK ... KVIIIK ... KVIIIK.

Ko ga navijem dela: KVIKKVIKKIVKKVIK. :)

Zgodovina sprememb…

SplitCookie ::

Zakaj bi bilo prepovedano imeti v in-wheel motorju menjalnik ?

Magari notri stisneš cheap-shit planetarni prenos in ko si že pri tem. Zakaj se zezati s enim EM, če lahko na tak način notri stisneš 3 ali še več, pa ne rabiš ogromnega števila polov.

Po drugi strani, če greš že navijati motor, zakaj se zezati s planetarnim prenosom, in kaj ti brani npr. narediti 20-polni multi-phase motor ? Ali zakaj ne narediti 2-polnega enofaznika ?
Ko imaš enkrat PWM del zraven motorja, je čisto enak shit ali krmiliš 3 faze s shitload paralelnimi mosi, ali pa shitload faz z vsakim mosom posebej. Pravzaprav je bolje če imaš shitload faz zaradi prekrivanja odjema napetosti.
Nekako tako kot zloglasna diodna plošča v alternatorjih. Vse na kupu, sam štrom gor priklopiš pa so vsi srečni. 2 HV drota + 2 data drota. No biggie.
SplitCookie> Prevoziš RDEČO ! jype> Ja? A to je kaj posebnega?
Ramon dekers> Ječa je lahko naravno okolje potem ko se adaptiraš.
jype> CPP ne spoštujem _NIKOLI_

Zgodovina sprememb…

TribesMan ::

Cheap-shit planetarni prenos mora vseeno zdržat 500Nm navora, vse možne vibracije itd... In taka zadeva potem kmalu postane ne tako cheap, pa niti lahka ni.

Tudi PWM zraven motorja se sliši lepo, ampak resnica je drugačna. Delovna temperatura elektromotorja je komot 150°C, delovna temperatura krmilnika pa mora biti čimnižja, drugače se zadeve malce prehitro postarajo. Potem je še vprašanje temperaturnega cikliranja in vpliva tega na odpovedi. Tlačit skupaj dve stvari ki imata tako različne temperature ponavadi ni pametno.
Tud shitload faz se da naredit, recimo to je praksa v letalski industriji, samo to je drago. Predrago za avtomobilčke v katerih bi vi radi tlačili in-wheel motorje.

20 polni multi phase... no biggie... :> Samo ko začneš konstruirat tak motor vidiš da je en kup enih pogojno rešljivih problemov. Da pa se sigurno, še posebej je enostavno takole na forumu. Ampak ne se pol čudit če bo mel tak motor 70% izkoristek.
Moj kompjuter dela: KVIIIIK ... KVIIIK ... KVIIIK.

Ko ga navijem dela: KVIKKVIKKIVKKVIK. :)

energetik ::

In še vedno noben zagovornik Inwheel motorja ne napiše, kaj je tako ogromno prednost tega pogona, da bi šel zato povečevat nevzmeteno maso in se ukvarjat s problemi reduktorja in kabla do kolesa.
Torej, prednosti?

Gregor P ::

Čisto tako mimogrede, zakaj bi nek e-motor nekega večjega vozila tako izpostavil "okolju" (vsem mogočim vremenskim razmeram, vodi ipd.) oz. vse štiri v vsakem kolesu po enega? Ali ni bolj na varnem pač malo višje in bolj zaščiteno v karoseriji vozila?:8) Ali je to čisto vseeno (dobro pri mopedu še razumem)?
The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).

SplitCookie ::

Ampak ne se pol čudit če bo mel tak motor 70% izkoristek.

Zakaj bi tak motor sploh imel nižji izkoristek ? Namesto 3h faz, s n-številom polov, povečaš n za 2x, vse ostalo ostane enako, samo 'step' je manjši, rabiš efektivno višjo delovno frekvenco.


Tud shitload faz se da naredit, recimo to je praksa v letalski industriji, samo to je drago.

Ja. High frequency ranga 400Hz naredi inštrumentarijo lažjo. To je pa nekako vse





Zakaj bi bilo prepovedano imeti v in-wheel motorju menjalnik ?

Nadaljevanje od prej ###

In tudi, zakaj nebi tak motor imel sklopke ? Ob taki dostopnosti je zadeva bajno uporabna (odklopiš cel hub pri nekih srednjih hitrostih) + zlahka jo krmiliš s štromom. Mislim, če se že gremo preseravati, zakaj motorju, kot celemu sklopu ne daš šanse, da ima kontrolo nad samim amortiziranjem ? EM suspension danes ni nič posebnega več razen enormne porabe. Ali pa če narediš oljno suspendirano vzmetenje, kjer vibracije pomagajo pri črpanju hladiva skozi motor, zraven mu daš še vgraditi klasično zavoro in si vse skupaj nekako rešil.
V bistvu s takim načinom postane tak nek prej popolnoma brezvezni AC sinhronc, lasten avto, popolnoma samostojna enota.

In zakaj ga sploh krmiliti s štangami levo desno in trapastimi servoti pri volanu, kot to počnemo danes?, zakaj nebi uležajil cel zunanji del in premikal le tega.



###
In še vedno noben zagovornik Inwheel motorja ne napiše, kaj je tako ogromno prednost tega pogona, da bi šel zato povečevat nevzmeteno maso in se ukvarjat s problemi reduktorja in kabla do kolesa.

Zakaj In-wheel motor poveča nevzmeteno maso ? Kot da se tega ne da odpravit...
SplitCookie> Prevoziš RDEČO ! jype> Ja? A to je kaj posebnega?
Ramon dekers> Ječa je lahko naravno okolje potem ko se adaptiraš.
jype> CPP ne spoštujem _NIKOLI_

Zgodovina sprememb…

energetik ::

SplitCookie je izjavil:

In še vedno noben zagovornik Inwheel motorja ne napiše, kaj je tako ogromno prednost tega pogona, da bi šel zato povečevat nevzmeteno maso in se ukvarjat s problemi reduktorja in kabla do kolesa.

Zakaj In-wheel motor poveča nevzmeteno maso ? Kot da se tega ne da odpravit...
Ker ima maso > 0kg? :|

Ja vežda, v "ljudski" E-avto za 10k€ bojo šli tlačit EM vzmetenje in po 4 inwheel motorje. Zakaj že, če pa ne pridobiš s tem nič?
Kot sem napisal se bo zihr pojavil tak sistem v kakšnih traktorjih, gozdarskih strojih, mogoče kakšnih namenskih terencih, v osebnih avtih pa nikoli. Predrago in prekomplicirano v primerjavi z 1 samim EM v karoseriji+polosi.
Pa še v delovnih strojih vprašanje, če ne bo ceneje narediti samo 2 pametna diferenciala + 2 notranja EM. Ali pa celo tako podobno kot je zdaj - električna hidravlična pumpa in hidravlični pogon vsakega kolesa posebej.

fpbs ::

WarpedGone je izjavil:

500A na 400V ti da konkretno preveč moči za povprečnega človeka.

Kako ste pa na sedaj splezal?
Ste prepričani da se vam sanja, kaj se v električnem smislu dogaja na liniji baterija, kontroler motor?

Tok med kontrolerjem in motorjem je lahko nekajkrat višji od toka skozi baterijo.
Kontroler to "zlahka" pretvori v 50V in 1000A v motor.
V fokusu je situacija kako motor pripravit do 500Nm štartnega navora, za takšno zgodbo nucaš *konkreten* tok, precejkrat večji od toka skozi baterijo.

To, kar si zgoraj napisal nič ne drži.
Vsi sanjate o nekem toku in napetosti. Kaj pa frekvenca in regulacija moči s širino inpulza? Kakšno nalogo pa ima krmilnik?

TribesMan ::

SplitCookie, resno, nehaj zadeve vlečti ven, kar tako, "iz riti". Sej smo dojel tvoj point "vse se da". Zdaj dojami še ti našega, "nihče pri zdravi pameti si ne bo šel komplicirat življenja s takimi nebulozami".

fpbs: to kar je napisal WarpedOne je res.
Krmilnik ima lahko na vhodu 100V in 10A na motor pa pošilja 5V in 200A. Važno je samo v kateri delovni točki se nahaja elektromotor.
Moj kompjuter dela: KVIIIIK ... KVIIIK ... KVIIIK.

Ko ga navijem dela: KVIKKVIKKIVKKVIK. :)

SplitCookie ::


Pa še v delovnih strojih vprašanje, če ne bo ceneje narediti samo 2 pametna diferenciala + 2 notranja EM. Ali pa celo tako podobno kot je zdaj - električna hidravlična pumpa in hidravlični pogon vsakega kolesa posebej.

EM v delovnih strojih nima nobene prihodnosti. Razen železnic, je zadeva adijo. Za vse ostale reču je tu mnogo boljša hidravlika.


To, kar si zgoraj napisal nič ne drži.
Vsi sanjate o nekem toku in napetosti. Kaj pa frekvenca in regulacija moči s širino inpulza? Kakšno nalogo pa ima krmilnik?

At this point you can just stfu and go learn.


Zdaj dojami še ti našega, "nihče pri zdravi pameti si ne bo šel komplicirat življenja s takimi nebulozami".

Dolgoročno gledano s širšimi pogledi, so take komplikacije, na ravni večje industrije popolnoma manageble in izginejo v celotnem pogledu slike. Avto postane le še air-bagana zofa s kolesi. Še medosna razdalja in med-kolesna razdalja te ne zezne več pri dimenzioniranju.

Kaj če naprimer narediš aktivni sistem, ki kolesa porine ven pri višjih hitrostih in bolj divjaški vožnji in avto spremeni iz nekega eko lulka v roadster varianto. Kaj ti potem brani premikat cel center šasije mimo centra koles. Ko enkrat spraviš vse kar je treba v kolesa, postanejo vse ostale reči 100x lažje.
SplitCookie> Prevoziš RDEČO ! jype> Ja? A to je kaj posebnega?
Ramon dekers> Ječa je lahko naravno okolje potem ko se adaptiraš.
jype> CPP ne spoštujem _NIKOLI_

Zgodovina sprememb…

WarpedGone ::

Dolgoročno gledano s širšimi pogledi, so take komplikacije, na ravni večje industrije popolnoma manageble in izginejo v celotnem pogledu slike. Avto postane le še air-bagana zofa s kolesi. Še medosna razdalja in med-kolesna razdalja te ne zezne več pri dimenzioniranju.


Dolgoročno gledano bomo vsi letali po luftu in komunicirali preko elektrotelepatske povezave.
Tukaj je fokus na tem, kaj znamo danes narest za nek smiselen denar.

Energetik precej pravilno ugotavlja da ima InWheel zgodba prednost/potencial kjer je dejanski profit od točne kontrole navora na posameznem kolesu, hkrati pa dinamika oprijema ni ravno bistvena oz. ne gre za visokohitrostne pogoje delovanja kjer se mora kolo prilagajat terenu v stotinkah sekunde. Kolo neke OffRoad zadeve preko bregov pleza precej počasi. Primerjava s hidravliko je na mestu - kjer se danes kolesa žene preko hidravličnih linij, bi bilo *morda* smiselno zmontirat EMje. Kjer danes zadostuje fiksna OS, bo tako še dolgo.
Zbogom in hvala za vse ribe

SplitCookie ::

Kolo neke OffRoad zadeve preko bregov pleza precej počasi


Yeah right. OffRoad je slam the pedal dokler gre in se iz dreka ponavadi izmažeš samo z uporabo bolj kot ne surove sile.



Dolgoročno gledano bomo vsi letali po luftu in komunicirali preko elektrotelepatske povezave.


Prvo in drugo že nekako drži.

Za prvo imamo letala, ki pa so preveč bulky in lossy in expensive (nekako tako kot ev), za drugo telefone in razno podobno kramo.

Tukaj je fokus na tem, kaj znamo danes narest za nek smiselen denar.

Za smiselen denar narediš x10 boljše vozilo na fosilizirane ostanke dinozavrov kakor pa EV, če se greš striktno držati teh kriterijev.

Tle že od začetka, ta tema blodi nekje v dreku. Zakaj nebi bili še malce bolj domišljavi kakor smo že, kaj kurca te pa stane, tako ali tako, razen nekih obrobnih primerov ta natolcevanja tule ne bodo videla dejanske uporabe, če pa že bodo, pa bo zadeva bolj v rangu 'anything goes'
SplitCookie> Prevoziš RDEČO ! jype> Ja? A to je kaj posebnega?
Ramon dekers> Ječa je lahko naravno okolje potem ko se adaptiraš.
jype> CPP ne spoštujem _NIKOLI_

Zgodovina sprememb…

PrimozR ::

Brane22 je izjavil:

PrimozR je izjavil:


Super, niso to, kar bi lahko bili. Ampak vedno bodo nekaj. Odvečna teža na napačnem mestu. Še tako velik idiot, kar se tiče fizike, tega ne more zanikati..


S stališča dizajnerja dirkalnikov je odvečna teža na napačnem mestu tudi tašča v kabini.

Res je mogoče stara ogabna krava, ki je daleč od optimale za hitrostno polaganje v ovinke.

Ampak kaj če je ta krava v bistvu stranka in je elektroavto zanjo ?

Bi se moral snovalec sekirati za težo vsakega bicikla posebej, da ženski ne bo spodrsavalo na štartu s parkinga in se lažje prebije v pole position na poti do trgovine?

Točno zato v dirkalniku tašče ni. Je pa v električnem avtu. Ne vem no, lej, če ti je kul, da ti polomi hrbtenico na vsaki luknji, ker imaš tono nevzmetene teže, kul. Jaz se vozim okrog v avtu s športnim vzmetenjem in zadeva je na Slovenskih cestah neudobna. Več raje ne bom rekel :D

S stališča dirkalnika je nevzmetena teža v bistvu relativno nepomembna, ker so dirkališča nenormalno gladka (razen par izjem, npr. offroad dirkanje, rally na asfaltu, pač javne ceste ter Monte Carlo in druge podobne dirke, ki se prav tako dogajajo na zaprtih javnih cestah). Nevzmetena teža namreč pride do izraza pri velikih, hitrih premikih - pri luknjah, grbinah in podobnih zadevah. Nižja nevzmetena teža ti daje udobje.

Zdaj, komur so v tejle temi te osnove jasne, se strinja, da je in-wheel fail. Kdor pa misli da ve vse, da so 'mehanski prenosi iz 18. stoletja preteklost' in podobne fore ter kdor gleda samo na svoje štromarsko področje, pa pogosto misli, da je karkoli razen in-wheel fail. Kar je pa seveda daleč od resnice, ko pogledaš celotno sliko.

Sori, taka so dejstva. Te zanima še kaj specifičnega?

Okapi je izjavil:

Odvečna teža na napačnem mestu.
In? Pri načrtovanju česarkoli se moraš vedno ukvarjati s kompromisi in iskati najboljše razmerje med številnimi parametri. Če se izkaže, da imajo motorji v kolesih dovolj drugih prednosti, je slabša vozna dinamika in odvečna teža na napačnem mestu popolnoma irelevanten pomislek. Nihče pa ne trdi, da bodo motorji v kolesih uporabni za vse namene, od bicikla prek formule 1 do tovornjaka.

O.

Jah ne vem no. Z veseljem vzamem kompromise. Ne pa čistih failov za praktično nič prednosti. Ja, nihče ne trdi tega. Kar lepo število vas pa tukaj trdi, da so uporabni za avtomobile. Kar je daleč od resnice. V bistvu so še bolj uporabni za tovornjake, ki imajo vsaj visoko vzmeteno maso (tovor).

Brane22 je izjavil:

Omejitev mehansko kritičnih delov, ki jih je treba ekstra testirat na bicikl in eventualno obeso.

To testiraš do nezavesti in predvidiš nekaj jakostnih variant in imaš pokrit dokaj velik del spektra vozil.

Tako vozilce je ob ustreznem pametnem blaženju praktično večno. Razen baterij se na njem nima kaj obrabit.

Število mehansko kritičnih delov se pri in-wheel zgolj poveča - dobiš en kup visokih (špice) obremenitev na relativno težak in občutljiv kos mehanike. Pametno blaženje smo pa že videli, da je drago. BMW je komaj zdaj to naredil na voljo v trojki in enki.

WarpedGone je izjavil:

Kdo bi si tko na suho mislu, da so pozlačeni kontakti slaba ideja v avtih? Vsakdo, ki je že imel nekaj opravka z vibracijami.

?

Elaborate pls. Link bo vredu :)

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: PrimozR ()

PrimozR ::

CaqKa je izjavil:

Brane22 je izjavil:

Omejitev mehansko kritičnih delov, ki jih je treba ekstra testirat na bicikl in eventualno obeso.

To testiraš do nezavesti in predvidiš nekaj jakostnih variant in imaš pokrit dokaj velik del spektra vozil.

Tako vozilce je ob ustreznem pametnem blaženju praktično večno. Razen baterij se na njem nima kaj obrabit.

em sorry, samo če že govoriš o tem kako niso argumentirali, mi je pa njihov argument o nevzmeteni masi, pa že bolj fizikalen kot tvoj.
njihov argument ima posledico in prednost za končnega uporabnika, tvoj pa samo za proizvajalca...

WarpedGone je izjavil:

Me res zanima kako zgleda gibljiv kabl, ki brez pregrevanja pretakata nekaj 100 amperov in je podvržen nekaj 1000 uram vibracij, prahu, ledu, pesku in temperaturam od -30 do +40. Hkrati je pa še take sorte, da kdo upa dat jajca na tnalo, da ta kabl ne bo v 10ih letih nikogar ubil. Niti v milijon primerkih ne.

recimo da smo pri liftih en del tega problema gibljivega kabla za elektriko rešli s ploščatimi kabli.

Ki se zvijajo več ali manj samo v eno smer. Pri avtu tega ni, sploh spredaj, kjer imaš še zavijanje. Današnja vzmetenja se gibajo gor in dol, levo-desno (noter in ven iz šasije), pogosto pa še naprej-nazaj. Temu pa lahko spredaj dodaš še nekih 60° rotacije okrog 'vertikalne' osi (ni ravno vertikalna, ampak close enough), nekaj stopinj pa še okrog drugih dveh osi (oz. vseh treh zadaj, če je sistem vzmetenja dovolj kompleksen, multilink npr.).

CaqKa je izjavil:

WarpedGone je izjavil:

Tvoja beseda torej, da je stvar trivialna. Good.

že nekateri UTPji so dvojno shieldani, kaj te misliš da je tak problem naret tak kabl z enim močnostnim jedrom in dvema opletoma? Zakaj te nucaš link za tako trivialno stvar?
če uspemo naredit optični kabl, ki se mu od jadra proti robu spreminja lomni količnik in to vse skupaj na premeru nekaj mikrometrov, kakšna potem misliš da je težava delat to z električnimi kabli na rangu centimetrov?

WarpedGone je izjavil:

Moja želja je zelo enostavna: link na takšn kabl.
Če se vam zdi primeren kr vsak kabel, potem nism smešn js ampak vi.

http://www.google.si/imgres?start=128&h...

Zaradi bisveno bolj hostilne okolice in bistveno več premikanja v življenjski dobi. Optični in UTP kabli so stacionarna zadeva. Poglej, kaj se dogaja s priključki USB kablov in podobnih zadev, ki se jih veliko premika, priklaplja, odklaplja, itd.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: PrimozR ()

PrimozR ::

WarpedGone je izjavil:

Dolgoročno gledano s širšimi pogledi, so take komplikacije, na ravni večje industrije popolnoma manageble in izginejo v celotnem pogledu slike. Avto postane le še air-bagana zofa s kolesi. Še medosna razdalja in med-kolesna razdalja te ne zezne več pri dimenzioniranju.


Dolgoročno gledano bomo vsi letali po luftu in komunicirali preko elektrotelepatske povezave.
Tukaj je fokus na tem, kaj znamo danes narest za nek smiselen denar.

Energetik precej pravilno ugotavlja da ima InWheel zgodba prednost/potencial kjer je dejanski profit od točne kontrole navora na posameznem kolesu, hkrati pa dinamika oprijema ni ravno bistvena oz. ne gre za visokohitrostne pogoje delovanja kjer se mora kolo prilagajat terenu v stotinkah sekunde. Kolo neke OffRoad zadeve preko bregov pleza precej počasi. Primerjava s hidravliko je na mestu - kjer se danes kolesa žene preko hidravličnih linij, bi bilo *morda* smiselno zmontirat EMje. Kjer danes zadostuje fiksna OS, bo tako še dolgo.

Od teh offroad stvari bi jaz EM-je montiral kvečjemu na traktorje, ki se celo gibljejo z neko spodobno hitrostjo (40 km/h), tam pa variodrive s hidravliko kljub velikim napredkom vseeno pomeni previsoke izgube. Za gradbene stroje je pa IMO še vedno preveč svinjarije in ostalega sranja (še nekaj več, kot pri traktorjih), zadeve se pa itak večinoma gibljejo počasi oz. se skorajda ne. Torej je hidravlika res bolj smiselna (kaki bagerji, buldožerji in podobne zadeve). Rudniški kiperji so pa že itak na elektriki.

Sicer pa, končno sem se prebil skozi temo. Ne vem no, od marsikoga bi glede na nekatere smiselne poste po tem forumu pričakoval bistveno več, sploh ko pride do logičnega razmišljanja...

WarpedGone ::

WarpedOne je 14. jan 2013 ob 21:18:13 izjavil:
>> Kdo bi si tko na suho mislu, da so pozlačeni kontakti slaba ideja v avtih? Vsakdo, ki je že imel nekaj opravka z vibracijami.
Elaborate pls. Link bo vredu :)

Linka žal ne najdem več. Ti pozlačeni kontakti so "anekdota", katero je navrgu Martin enkrat na teslinem blogu ali komentarju ali forumu al nekje. Ko so se štromarji iz silicijeve doline spravli sestavlat prototip PEM so s sabo prnesli super idejo o pozlačenih kontaktih iz kompjuterjev in podobnih "HighQuality Consumer Eletronics". Zlat kontakt ima manjšo upornost in "bolje prepušča signale" in jadajadajada. Pa so jim kolegi z nekej izkušnjami iz avtomobilskega sveta hitro pojasnili, da se zlata prevleka na kontaktu zelo slabo obnaša, če se kontakt praktično nonstop trese. Zlato zbeži stran izpod ploskve kamor kontakt dejansko pritiska in profita zlata ni več.

Niso jim pa zgleda dopovedal, da je dobro hladilni zrak filtrirat zato majo praktično vsi roadsterji po kakšnem letu vožnje PEM povsem zafilan s prahom, gnilim listjem in podobnim drekom in je redna praksa na servisih da zadevo odpirajo in pucajo. Pa menjajo ventilatorje z zaribanimi ležaji in podobne trivialne banalnosti.
Zbogom in hvala za vse ribe

Okapi ::

Zlato zbeži stran izpod ploskve kamor kontakt dejansko pritiska in profita zlata ni več.
No ja, tole ne bo čisto držalo. Moraš namreč ločit zlat in pozlačen kontakt. Pozlačene uporabljajo, ker ne oksidirajo, zlate (ali srebrne) pa zaradi ostalih prednosti - in pri teh zlato nikamor ne zbeži.

O.

WarpedGone ::

Ne, ker se kr odlomi :)
Če ma pa kako interno oporo pa zapade v kategorijo pozlačenosti. Kakorkoli obrneš poanta je, da stvari ki špilajo b.p. v dnevni sobi lahko ne-špilajo v avtu.
V avtomobilskih kolesih pa še tolk manj.
Zbogom in hvala za vse ribe

Okapi ::

lahko ne-špilajo v avtu.
Povdarek na lahko. Pač stvar izvedbe.

O.

PrimozR ::

Okapi je izjavil:

lahko ne-špilajo v avtu.
Povdarek na lahko. Pač stvar izvedbe.

O.

Ti še nisi videl od blizu firme, v kateri se razvija in proizvaja dele za avtomobilsko industrijo, kajne?

WarpedGone je izjavil:

WarpedOne je 14. jan 2013 ob 21:18:13 izjavil:
>> Kdo bi si tko na suho mislu, da so pozlačeni kontakti slaba ideja v avtih? Vsakdo, ki je že imel nekaj opravka z vibracijami.
Elaborate pls. Link bo vredu :)

Linka žal ne najdem več. Ti pozlačeni kontakti so "anekdota", katero je navrgu Martin enkrat na teslinem blogu ali komentarju ali forumu al nekje. Ko so se štromarji iz silicijeve doline spravli sestavlat prototip PEM so s sabo prnesli super idejo o pozlačenih kontaktih iz kompjuterjev in podobnih "HighQuality Consumer Eletronics". Zlat kontakt ima manjšo upornost in "bolje prepušča signale" in jadajadajada. Pa so jim kolegi z nekej izkušnjami iz avtomobilskega sveta hitro pojasnili, da se zlata prevleka na kontaktu zelo slabo obnaša, če se kontakt praktično nonstop trese. Zlato zbeži stran izpod ploskve kamor kontakt dejansko pritiska in profita zlata ni več.

Niso jim pa zgleda dopovedal, da je dobro hladilni zrak filtrirat zato majo praktično vsi roadsterji po kakšnem letu vožnje PEM povsem zafilan s prahom, gnilim listjem in podobnim drekom in je redna praksa na servisih da zadevo odpirajo in pucajo. Pa menjajo ventilatorje z zaribanimi ležaji in podobne trivialne banalnosti.

Mnja, prevodnost je dobra, zadeva ne oksidira, je pa zlato res noro mehka kovina. Verjetno ga res vibracije enostavno oddrzajo.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: PrimozR ()

SplitCookie ::

WarpedGone je izjavil:

Ne, ker se kr odlomi :)
Če ma pa kako interno oporo pa zapade v kategorijo pozlačenosti. Kakorkoli obrneš poanta je, da stvari ki špilajo b.p. v dnevni sobi lahko ne-špilajo v avtu.
V avtomobilskih kolesih pa še tolk manj.


Zadeva je malo kompleksnejša od te, da zlato spolzi ven. Sam bond je namreč krušljiv na Au-Si delu, pravzaprav difuzija Au atomov povzroči tak problem, samo te zadeve so že zdavnaj rešene s ekstra prevlekami ki zmanjšujejo difuzijo ipd.

Okapi je izjavil:

Zlato zbeži stran izpod ploskve kamor kontakt dejansko pritiska in profita zlata ni več.
No ja, tole ne bo čisto držalo. Moraš namreč ločit zlat in pozlačen kontakt. Pozlačene uporabljajo, ker ne oksidirajo, zlate (ali srebrne) pa zaradi ostalih prednosti - in pri teh zlato nikamor ne zbeži.

O.


Načeloma samo običajna pozlata ni dovolj za dober kontakt - kvečjemu je dobra protioksidacijska zaščita zaradi premehkosti zlata. Imaš rešitve, kjer samo površino 'otrdiš' in zadeva lavfa - samo nikljanje je preprosto predobro, mnogo cenejše ter bolj vzdržjivo, ker lahko za drobiž naneseš debelejšo plast.
SplitCookie> Prevoziš RDEČO ! jype> Ja? A to je kaj posebnega?
Ramon dekers> Ječa je lahko naravno okolje potem ko se adaptiraš.
jype> CPP ne spoštujem _NIKOLI_

Zgodovina sprememb…

WarpedGone ::

Bolj vzdžljivo, ja. To je cel point. Kjer vzdržljivost ni problem, se hecaš s pozlato.
Zbogom in hvala za vse ribe

fpbs ::

TribesMan je izjavil:


fpbs: to kar je napisal WarpedOne je res.
Krmilnik ima lahko na vhodu 100V in 10A na motor pa pošilja 5V in 200A. Važno je samo v kateri delovni točki se nahaja elektromotor.

S kakšnim izkoristkom? Saj tudi jaz lahko z levo roko sežem v desni žep, samo je to malo nerodno, pa še več energije porabim.

TribesMan ::

S popolnoma OK izkoristkom, 90+%.
In tako delovanje je lahko kar pogosto v avtu.

Če ne razumeš kako deluje elektromotor in regulacija raje preskoči debato.
Moj kompjuter dela: KVIIIIK ... KVIIIK ... KVIIIK.

Ko ga navijem dela: KVIKKVIKKIVKKVIK. :)

SplitCookie ::

Well, izkoristek je dejansko mnogo nižji zaradi max. toka v navitju in minimalnega outputa, več lastnih izgub.

Samo to se spremeni nekako tisti moment ko se začne rotor vrteti.
SplitCookie> Prevoziš RDEČO ! jype> Ja? A to je kaj posebnega?
Ramon dekers> Ječa je lahko naravno okolje potem ko se adaptiraš.
jype> CPP ne spoštujem _NIKOLI_
««
125 / 1196
»»