Letal se je pred stoletjem, ko so se jih otepali vsi rodovi vojsk, usmilila mornarica.
"Pa naj jih imamo mi, da bomo videli, če s topovi dobro streljamo po nasprotnikovih ladjah". So si mislili v admiraliteti. "Battleship" je bil sinonim imperialistične moči in eno večjih ladjevij je posedovala Velika Britanija. To je bilo v času, ko je bila resnično velika: "Sun nevers sets on Bristish empire."
V prvi svetovni vojni so potem ta majhna nebodigatreba letala potopila bojno ladjo ali dve in sinonim moči je bila v drugi svetovni vojni: letalonosilka.
Zaradi te povezave mornarice in aviacije so v angleščini letala ženskega spola, tako kot ladje, oficirji na njih pa kapitani in bolj pomembno, da so merske enote v mornarici in aviaciji v čevljih, navtičnih miljah, vozlih... Te merske enote se uporabljajo povsod po svetu, z izjemo Sovjetske zveze (še Kitajska in Mongolija), ki si je omislila nam bolj sorodne kilometre in FL-flight levele v metrih namesto čevljev.
Zaradi te razlike so v bližini Beograda Rusi izgubili nekaj generalov. Na obletnico zmage nad fašizmom in osvoboditve Beograda so jih poslali, da bi se udeležili slavja v takratnem glavnem mestu SFRJ.
A ker je Tito po 2 SV vojni rekel Stalinu ne, se je v SFRJ delalo v čevljih, navtičnih miljah in vozlih. Pred poletom so ruskega pilota opozorili: "Pozor, jugoslovani delajo v čevljih."
Podobno so obvestili tudi kontrolorje letenja, da rusi delajo v metrih in ne čevljih. Končalo se je tako, da so kontrolorji govorili številko v metrih (a tega niso omenili, podali so le številko), ruski pilot je višino nastavjal v čevljih. En čevelj = 0,3048 metra, nesreča je bila posledica, saj se je letalo znašlo 3x nižje.
Podobna nesreča se je zgodila tudi v Indiji. Rus je letel v metrih, drugo letalo v čevljih in sta se žal našla...
S hitrostjo letal pa je cela zbrka. Iz aspekta kontrole zračnega prometa se do FL270 (27'000 čevljev = 8229,6m) uporablja
IAS - Indicated Air Speed in od te višine naprej
mach number technique.
Sevda so tu še ostale hitrosti: TAS - True Air Speed, GS - Ground Speed, CAS - Calibrated Air Speed...
In ja, v novici so objavljene običajne potovalne hitrosti preračunane na standardno atmosfero = 15°C, 1013 hPa, 0% vlažnosti in ne maksimalne. Dejanska hitrost je potem odvisna še od smeri in hitrosti vetrov, ter ostalih vremenskih dejavnikov (turbolence...), teže letala (tovor, potniki, gorivo), razpoložljivega goriva itd.
Podobno je z višino. Letala letijo na standarden pritisk to je 1013 hPa, tem višinam se pravi :
Flight Level, v bližini letališč na višini višji od geografskih ovir preklopijo na t.i. Altitude oz. na
QNH - pritisk na letališču preračunan na nadmorsko višino. Višinomeri v zrakoplovih namreč delajo na "zastarele" barometre, torej na zračni pritisk.