V kolikšni meri jezik pogojuje razmišlanje?

Vid Pečjak je imel nekaj tez na tem področju, kjer je primerjal izrazoslovje narodov. Tako imajo npr. Eskimi veliko izrazov za sneg, veliko manj jih imamo Slovenci. A mi prednjačimo v izrazih o pretepanju.

In če hočeš razumeti, kako te jezik "programira", morda ni zaman pogledati še divjih otrok, ki človeškemu jeziku zaradi razlišnih spletov okoliščin niso bili izpostavljeni. O njih smo nekaj malega že v temo o 10% uporabe naših možgan.

Jaz se s tem kar strinjam. Koneckoncev ko razmišljaš in ko se pogovarjaš sam s seboj, uporabljaš besede in strukturo materinega jezika. To je osnova razmišljanju.

Zanimiv primer v linku je Hopi jezik in percepcija časa. A morda ve kdo kaj več o tem?

Primer - Eskimi in sneg - je mau nesrečen. Eskimi imajo komaj kakšne dve besedi za sneg.

Link.

Sicer pa ja. Mišljenje je zelo determinirano z jezikom.

Um, da je razmisljanje pogojeno z jezikom? Mogoce delno. Do sedaj sem bil preprican, da je vecina razmisljanja in brskanja po spominu nekaj instantnega in predvsem podzavestnega.

Ravno primer, ki ga je dal Crni to nakazuje. Ob desetih na zelezniski postaji pod uro si ne zapomnis s tocno temi besedami. No, vsaj jaz si ne in, ko pomislim na to, kdaj imam sestanek, podatki kar pridejo na dan, kako jih pa potem formuliram in verbaliziram je pa druga stvar. Ta je pa najbrz ze del tistega zavestnega razmisljanja, kjer dejansko oblikujes besede in stavke in se nanasa na poznavanje jezika s katerim se ukvarjas.

Hm, tudi pri kakem bolj zahtevnem opravilu, resevanju kake naloge ali pa programiranju ne razmisljam v nekem jeziku in ne zlagam besed skupaj, ki bi potem opisovale potem razmisljanja ali pa premlevanja nekega problema. Podatki so tam v glavi in z njimi se manipulira, skladanje besed in stavkov bi bilo prepocasna stvar.

Jap, če bi bile meje mojega sveta meje mojega jezika potem se ne bi zgodilo da neke stvari nebi znal razložit

Vse tipe spominov (vizualne, zvočne, empirične itd) poskušamo opisati z besedami, zdej če meni moje lingvistične sposobnosti dovoljujejo preciznost opisovanja samo do določene meje, da, potem sem omejen.

Pokaže pa se da imamo vsi ljudje neke skupne razlage za besede (ali pa bistva, če kdo želi). Vsaka beseda namreč sproži neko notranjo (svojo) razlago za vsakega človeka. Če bi dejansko jezik bil neka ultimativna omejitev, potem nikakor ne bi bilo možno razumeti tujega jezika. Problem je prevajanje in ne razumevanje.

Lej Gundolf ... tale o Kitajcih je čisto bosa. Moram povedati, reda radi. Sej sicer si inteligenten človek, izobražen in vse. Podobno kot OwcA.

Samo tukaj si ga popekal kot on s "svojimi" Eskimi.

Pa kot sem ga že tudi jest kdaj.

A povem kdaj in kako, recimo?

LOL, ej.

Sem mislil da je Forest Gump res živel! Ej, resno! LOL. Hehehe ...

Ne odpiši ti prehitro kitajcev Thomas Sicer je pa res tole bolj tako - tako, sem rekel v upanju da bo še kdo vedel kaj o tem in komentiral.

Tale Lojban je nekaj podobnega esperantu
Mrtev jezik!

Jap, če bi bile meje mojega sveta meje mojega jezika potem se ne bi zgodilo da neke stvari nebi znal razložit

Ni nujno, da je jezik natančna zgornja meja, je pa meja.

Samo tukaj si ga popekal kot on s "svojimi" Eskimi.

OwcA ni nič govoril o Eksimih, samo povezavo na zanimivo temo je dal, ampak to še ne pomeni, da se z vsem tam strinja.

George Orwell je na to temo napisal zanimive eseje.

Saj poznate 1984, ne? Tam je predstavil koncept newspeaka oz. novoreka, ki zreducira pomen nekaterih besed. There is no love, but the love of Big Brother.

Eskimi nimajo niti ene besede za sneg. Imajo besedo za mehak, rahel, razpihljiv, tak in drugačen sneg, samo za sneg pa ne, ker temu rečejo "padavine".