CNet - V New Yorku, točneje na letališču John F. Kennedy, so danes predstavili izpopolnjenega avtopilota, ki je s pomočjo GPSa sposoben slediti kompleksnejšim potem kot dosedanji, ki so sposobni leteti le naravnost ali v rahlem zavoju. Tako sta v predstavitvenem letu Federal Aviation Authority* dve letali avtomatsko sledili vodotoku reke Potomac River, ki se drugače v dobrem vremenu prav tako uporablja za vizualne prilete do letališča.
Novemu avtopilotu je ime RNP (Required Navigation Performance), njegove prednosti so predvsem možnost letenja kompleksnejši priletnih poti z obstoječimi napravami, ki so se do sedaj lahko izvajale le v vizualnih meteroloških pogojih ( Visual Meteorological Conditions). Druga prednost je v stroških razvoja posameznih priletnih procedur, dosedanje se namreč naslanjajo na radijsko navigacijska sredstva na tleh (kako izgledajo priletne procedure za Brnik, si lahko ogledate v tem PDF dokumentu, ki je del Slovenskega AIPja). Sistem bo postal operativen naslednje leto tako za ostala letališča v New Yorku, kot tudi za čikaški O'Hara in Houston. Horizontalna točnost poti novega sistema je cca 600 m, odločitev in izvedba končnega pristanka še vedno ostaneta pilotu.
* FAA je ameriški zvezni urad za letalstvo. V Evropi imamo podobno ustanovo, ki se imenuje Eurocontrol in našo domačo URSCL (Uprava Republike slovenije za Civilno Letalstvo), mednarodna zveza, ki združuje vse tovrstne organizacije, pa se imenuje ICAO.
Slaba stran sistema je, da bodo lahko teroristi našli nebotičnike tudi v slabem vremenu.
Novice » Znanost in tehnologija » Predstavili zmogljivejši avtopilot
dr. Zgemba ::
Evropski ekvivalent FAA je the European Joint Aviation Authorities ali krajše JAA, ne pa Eurocontrol.
OwcA ::
Mislim, da bo Eurocontrol kar prav (vsaj v Pilotu (UK) recimo veliko pišejo o tem, kako nekatere vloge njihovega CAA počasi prevzema Eurocontrol).
Otroška radovednost - gonilo napredka.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: OwcA ()
Stepni Volk ::
Ni tako enostavno. Amerika ima FAA, Evropa ne more brez razslojenosti:
ECAC - European Civil Aviation Conference
JAA
Eurocontrol
...
Njihove funkcije se tako prepletajo in tudi zato je novitete lažje spraviti v promet v ZDA :)
ECAC - European Civil Aviation Conference
JAA
Eurocontrol
...
Njihove funkcije se tako prepletajo in tudi zato je novitete lažje spraviti v promet v ZDA :)
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Stepni Volk ()
lorenz ::
Kaj pa kaka informacija o hardware-u in software-u .
(verjetno tukaj micro skupek bugov nima kaj iskat , ce ne bi bil vsak drug let nesreca)
(verjetno tukaj micro skupek bugov nima kaj iskat , ce ne bi bil vsak drug let nesreca)
Thomas ::
Počasi (ne tako počasi) in zanesljivo, bodo avtomatizirali pilote.
Avtomatizacija stevardes bo nekoliko težja nalogca. Zanimivo, ane?
Avtomatizacija stevardes bo nekoliko težja nalogca. Zanimivo, ane?
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Dr Zoidberg ::
Ami lahko nekdo interpretira ta podatek: "Horizontalna točnost poti novega sistema je cca 600 m"? Horizontalna, pač okey, v horizontalni ravnini. Ampak 600m?? Diferencialni GPS, ki naj bi se uporabljal v navigaciji in RTK metoda dosegata metrsko do centimetrsko natančnost določitve položaja. Smešen podatek
.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Dr Zoidberg ()
Looooooka ::
kar je se zmer smesno je pa to da po celem svetu GPS ni tok natancn kokr bi lahko bil...tnx to the good US of A,ker so s svojo vsemogocnostjo prepricani da lahko svetu diktirajo kako naj uporablja to tehnologijo....sam da je lahko njihova smrdljiva vojska v prednosti.
Mogoce so tud tle dal 600 metrov not zato,da obstaja moznost da s 600 metri res kj falijo =)
Mogoce so tud tle dal 600 metrov not zato,da obstaja moznost da s 600 metri res kj falijo =)
sverde21 ::
Zdej ne bo teroristom niti bit na letalu, bojo lahk kr iz doma heknl autopilota pa nastavl nej gre v nebotičnik 
EDIT: GPS je res že zastarel sistem, ampak evropa razvija program Galileo, ki bo podoben GPS ju ampak bo bolj natančen
EDIT: GPS je res že zastarel sistem, ampak evropa razvija program Galileo, ki bo podoben GPS ju ampak bo bolj natančen
<?php echo `w`; ?>
Zgodovina sprememb…
- spremenil: sverde21 ()
AIRMAN ::
Tale novica je krneki. Avtopilot je zmogljiv toliko, kolikor napredne tovrstne sisteme pač poseduje posamezno letalo. Klasičen avtopilot na primer omogoča vodenje po višini, smeri in hitrosti, skupaj s Flight directorjem in Flight Management Systemom pa je stvar veliko bolj napredna, saj se da vanjo vnesti cel let (2D ruta + višina na posameznih točkah + hitrost oz. čas). Zato je o kakšnem 'bolšem avtopilotu' smešno govoriti. Če sem prav razumel gre zgolj za uvedbo (oz. potrditev s strani FAA) pač še ene tehnologije, ki bo namesto zemeljskih oddajnikov koristila GPS za recimo pristanke ILS. Tak sistem bo cenejši, saj je celotna zadevščina v sprejemniku GPS na letalu bolj ali manj izvedena softversko in se bo zato najbrž uveljavljal predvsem v manjših športnih letalih. Za potniški promet je še vedno najboljša rešitev intercijski navigacijski sitem (kup žiroskopov in pospeškomerjev) v kombinaciji z zemeljskimi oddajniki VOR in NDB. GPSa tako sploh ne potrebuješ.
In še nekaj ... Pilotov ne bodo nikoli avtomatizirali. Ker če bi hoteli, bi to že storili. Že danes imamo sisteme, ki letalo peljejo od vzleta do pristanka avtomatsko. Vendar je pilot še vedno v kabini. Zakaj? Zato, ker danes naloga potniškega pilota ni natančno pilotiranje letala, ampak obvladovanje vseh sistemov na letalu in predvsem zelo zelo natančno poznavanje le-teh. Pilot je v kokpitu zato, da ko gre kaj narobe, da se s svojim znanjem o letalu in izkušnjami pravilno ODLOČI kaj bo storil. Tega pa je sposoben le človek in nikakor ne kos še tako brihtnega programja. So pa čedalje bolj napredni sistemi dvorezen meč. Pilota res razbremenijo fizičnega letenja in naredijo letenje bolj varno, ampak zato pa se mora pilot priučiti hendlanja njih in jih poznati v nulo, kar ni mačji kašelj. Večina linijskih pilotov pozna vsako stran (kot telefonski imenik debelega) priročnika za svoje letalo tako kot zna župnik na pamet očenaš :)
Aja in primarna naloga stevk... ahem, članov kabinskega osebja prav tako ni strežba potnikom, temveč poznavanje postopkov v sili in s tem zagotavljanje varnosti potnikom.
ps. Tisto s 600 metrsko natančnostjo je najbrž mišljena 2000 ft separacija, kar ni isto. Damn, moj ročni GPS ima natančnost +-2m :)
In še nekaj ... Pilotov ne bodo nikoli avtomatizirali. Ker če bi hoteli, bi to že storili. Že danes imamo sisteme, ki letalo peljejo od vzleta do pristanka avtomatsko. Vendar je pilot še vedno v kabini. Zakaj? Zato, ker danes naloga potniškega pilota ni natančno pilotiranje letala, ampak obvladovanje vseh sistemov na letalu in predvsem zelo zelo natančno poznavanje le-teh. Pilot je v kokpitu zato, da ko gre kaj narobe, da se s svojim znanjem o letalu in izkušnjami pravilno ODLOČI kaj bo storil. Tega pa je sposoben le človek in nikakor ne kos še tako brihtnega programja. So pa čedalje bolj napredni sistemi dvorezen meč. Pilota res razbremenijo fizičnega letenja in naredijo letenje bolj varno, ampak zato pa se mora pilot priučiti hendlanja njih in jih poznati v nulo, kar ni mačji kašelj. Večina linijskih pilotov pozna vsako stran (kot telefonski imenik debelega) priročnika za svoje letalo tako kot zna župnik na pamet očenaš :)
Aja in primarna naloga stevk... ahem, članov kabinskega osebja prav tako ni strežba potnikom, temveč poznavanje postopkov v sili in s tem zagotavljanje varnosti potnikom.
ps. Tisto s 600 metrsko natančnostjo je najbrž mišljena 2000 ft separacija, kar ni isto. Damn, moj ročni GPS ima natančnost +-2m :)
Zgodovina sprememb…
- spremenil: AIRMAN ()
Thomas ::
AIRMAN je iz ceha.
Ceh pravi, da ni mogoče, a bi bilo nevarno uvajat.
Jasno, ker ceh bo postal odvišen.
Ceh pravi, da ni mogoče, a bi bilo nevarno uvajat.
Jasno, ker ceh bo postal odvišen.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Stepni Volk ::
Dr. Zoiberg & Thomas - ta podatek ni "kar neki". Točnost GPS-a je nekaj, točnost ostalih navigacijskih naprav v letalu nekaj drugega, ter performance letala na določeni višini nekaj tretjega.
Točnost celotnega sklopa sistemov je tako gledano horizontalno: 1800 čevljev oz. točno 548,64m.
Točnost celotnega sklopa sistemov je tako gledano horizontalno: 1800 čevljev oz. točno 548,64m.
Stepni Volk ::
Thomas - nihče ne pravi, da ni mogoče. A naj najprej naredijo robot sesalec, ki bo znal posesati po vsem stanovanju.
Thomas ::
300 metrov levo desno ... je po moje ena napaka. GPS je veliko bolj natančen.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Stepni Volk ::
Thomas - ni poden. Aerodinamika ima svoje omejitve. Zazdaj.
AIRMAN - da pilotov nikoli ne bodo avtomatizirali, ni čisto politično korektna trditev. V pogojih zmanjšane vidljivosti že sedaj pristajajo letal avtomatsko. Piloti niti približno niso sposobni pristati v takšnih pogojih.
"Danes so možni pristanki v pogojih, ki niso bili prej niti približno možni", pravi Marcus Kirschneck, kapitan in govornik pilotskega združenja Cockpit. Teoretično bi lahko računalnik vodil tudi vzlet. Kirshneck se počuti bolje, da to ostaja zaenkrat še zgolj teorija. V primeru, da bi se v trenutku vzletanja odločal ali celo zmotil, ni časa, da bi se sistem izklopilo in prevzelo ročno vodenje.
"Kadar se zgodi kaj nepredvidenega, se računalnik ni zmožen tako hitro odločiti, kot človek", pravi Kirshneck. Intuicija in izkušnje pilota se ne da nadomestiti z računalnikom.
"Včasih ima izkušen pilot občutek, da tukaj nekaj ni v redu", pripoveduje Kirshneck. Minimalna odstopanja, nenavadni šumi ali kakšen drug občutek pri vodenju, lahko nakazujejo probleme, ki jih računalnik ne zaznava. Pilot lahko naprimer v primeru udarca ptiča v letalo, ugotovi, da se je nekaj spremenilo, pri čemer bi računalnik nadaljeval, kot da se ni nič zgodilo.
"Ponavadi so male stvari tiste, ki vodijo v katastrofo", gre k statistiki nesreč Kirshneck. Le 10 do 15% se konča z nesrečo, v ostalih primerih gre za skorajšnjo nesrečo. "To so primeri v katerih se, zaradi posredovanja pilota, izogne najhujšemu."
Računalniki so spremenili delo v cockpit-u prometnega letalstva. "Piloti so postali administratorji sistema," pravi Krishneck. Nadzirajo sisteme in morajo v primeru napake odkriti, kaj se dogaja: obstaja v resnici problem povezan z letalom ali ne, deluje programje tako, kot bi moralo?
Pretirana pričakovanja glede računalnikov, so sedaj zavrli nekoliko nazaj. Pred 16-timi leti se je gledalo na Airbus 320 kot na nekakšnega "Titanika zraka": računalniki naj bi letala naredili varna pred nesrečami. Prvi Airbusi so dovoljevali letalske manevre, ki ne bi bili mogoči brez pomoči tehnike. Hkrati se je pilote omejilo v ozek manevrski prostor, saj računalnik dovoljuje le zelo omejene nagibe in kote vzpenjanja. Po nekaj nesrečah in padcih letal si je Airbus prislužil v pilotskih krogih ime "digitale Walfrase" = kar je približno: digitalna gozdarska freza. Medtem so avtonomijo naprav ponovno ukrojili: računalnik predlaga, pilot odloča.
Odlomek iz lanskoletnega članka Mensh gegen Maschine, nemške računalniške revije CHIP - KLIK
AIRMAN - da pilotov nikoli ne bodo avtomatizirali, ni čisto politično korektna trditev. V pogojih zmanjšane vidljivosti že sedaj pristajajo letal avtomatsko. Piloti niti približno niso sposobni pristati v takšnih pogojih.
"Danes so možni pristanki v pogojih, ki niso bili prej niti približno možni", pravi Marcus Kirschneck, kapitan in govornik pilotskega združenja Cockpit. Teoretično bi lahko računalnik vodil tudi vzlet. Kirshneck se počuti bolje, da to ostaja zaenkrat še zgolj teorija. V primeru, da bi se v trenutku vzletanja odločal ali celo zmotil, ni časa, da bi se sistem izklopilo in prevzelo ročno vodenje.
"Kadar se zgodi kaj nepredvidenega, se računalnik ni zmožen tako hitro odločiti, kot človek", pravi Kirshneck. Intuicija in izkušnje pilota se ne da nadomestiti z računalnikom.
"Včasih ima izkušen pilot občutek, da tukaj nekaj ni v redu", pripoveduje Kirshneck. Minimalna odstopanja, nenavadni šumi ali kakšen drug občutek pri vodenju, lahko nakazujejo probleme, ki jih računalnik ne zaznava. Pilot lahko naprimer v primeru udarca ptiča v letalo, ugotovi, da se je nekaj spremenilo, pri čemer bi računalnik nadaljeval, kot da se ni nič zgodilo.
"Ponavadi so male stvari tiste, ki vodijo v katastrofo", gre k statistiki nesreč Kirshneck. Le 10 do 15% se konča z nesrečo, v ostalih primerih gre za skorajšnjo nesrečo. "To so primeri v katerih se, zaradi posredovanja pilota, izogne najhujšemu."
Računalniki so spremenili delo v cockpit-u prometnega letalstva. "Piloti so postali administratorji sistema," pravi Krishneck. Nadzirajo sisteme in morajo v primeru napake odkriti, kaj se dogaja: obstaja v resnici problem povezan z letalom ali ne, deluje programje tako, kot bi moralo?
Pretirana pričakovanja glede računalnikov, so sedaj zavrli nekoliko nazaj. Pred 16-timi leti se je gledalo na Airbus 320 kot na nekakšnega "Titanika zraka": računalniki naj bi letala naredili varna pred nesrečami. Prvi Airbusi so dovoljevali letalske manevre, ki ne bi bili mogoči brez pomoči tehnike. Hkrati se je pilote omejilo v ozek manevrski prostor, saj računalnik dovoljuje le zelo omejene nagibe in kote vzpenjanja. Po nekaj nesrečah in padcih letal si je Airbus prislužil v pilotskih krogih ime "digitale Walfrase" = kar je približno: digitalna gozdarska freza. Medtem so avtonomijo naprav ponovno ukrojili: računalnik predlaga, pilot odloča.
Odlomek iz lanskoletnega članka Mensh gegen Maschine, nemške računalniške revije CHIP - KLIK
Stepni Volk ::
Thomas - sama novica je bila objavljena v preveč splošni obliki, da bi lahko komentiral detajle. A nekaj velja:
točnost GPSa je enaka, če hodiš z njim peš zvezanih oči ali če upravlja z njim avtomatika z letalom s priletno hitrostjo 200km/h +.
S to zelo pomembno razliko, da boš lahko peš to začrtano pot dejansko prehodil, z letalom je ne boš "zvozil". Ane?
točnost GPSa je enaka, če hodiš z njim peš zvezanih oči ali če upravlja z njim avtomatika z letalom s priletno hitrostjo 200km/h +.
S to zelo pomembno razliko, da boš lahko peš to začrtano pot dejansko prehodil, z letalom je ne boš "zvozil". Ane?
Thomas ::
Ne, sej to se ne strinjam. Enostavno ne morem verjeti, da program, ki sprejema od GPSja vsaj metrsko natančno koordinate, ne more letala držati na zelo majhnem odmiku od tega tira.
Sej navsezadnje, pri avtomatskih pristankih avtopilot vodi letalo, ne da bi to poplesavalo 300 metrov levo desno.
Mislim, da je feler v novici.
Sej navsezadnje, pri avtomatskih pristankih avtopilot vodi letalo, ne da bi to poplesavalo 300 metrov levo desno.
Mislim, da je feler v novici.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Stepni Volk ::
Razlika je tudi med teoretičnimi minimumi in praktičnimi. Od teoretičnih sem nešel sledeče:
When allowances are made for the dynamics of the vehicle and the associated minor deviations of the flight path from the intended (programmed) path, the minimum authorized RNP lateral control is currently set at 0.11 nautical miles. Conventional instrument flight rules may have to allow for an error of three statute miles for the same airspace.
In a given situation, the actual navigation performance, the product of the on-board equipment, typically delivers an accuracy of 0.06 nautical miles, including provisions for integrity. Vertical clearances are set by other considerations, such as the altitude being flown, air traffic, and terrain.
VIR
Pri čemer je 1 navtična milja 6'076 čevljev.
When allowances are made for the dynamics of the vehicle and the associated minor deviations of the flight path from the intended (programmed) path, the minimum authorized RNP lateral control is currently set at 0.11 nautical miles. Conventional instrument flight rules may have to allow for an error of three statute miles for the same airspace.
In a given situation, the actual navigation performance, the product of the on-board equipment, typically delivers an accuracy of 0.06 nautical miles, including provisions for integrity. Vertical clearances are set by other considerations, such as the altitude being flown, air traffic, and terrain.
VIR
Pri čemer je 1 navtična milja 6'076 čevljev.
Stepni Volk ::
Našel :)
RNPjev je več različnih vrst, ki se razlikujejo po kategorijah, tako so titsti "površni" s točnostjo do 20NM in do najbolj točnih 0,003NM.
Več o tam kako to deluje in izgleda, si lahko pogledate v tej PDF predstavitvi
RNPjev je več različnih vrst, ki se razlikujejo po kategorijah, tako so titsti "površni" s točnostjo do 20NM in do najbolj točnih 0,003NM.
Več o tam kako to deluje in izgleda, si lahko pogledate v tej PDF predstavitvi
Thomas ::
> do najbolj točnih 0,003NM
Tko nekako sem mislu.
Tko nekako sem mislu.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
AIRMAN ::
@ Stepni Volk
Politično korektno (sovražim ta izraz, lol) bi bilo, da pilotov nikoli ne bodo avtomatizirali 'v celoti'.
Tudi pri avtomatskih pristankih, ki jih omenjaš, ima precejšnjo vlogo pilot. Mimogrede, navadna cessna z določeno navigacijsko opremo a brez avtopilota lahko pristaja v instrumentalnih meteoroloških pogojih. Le da mora tu pilot pilotirati letalo po signalu ILS oz. skrbeti, da so na instrumentu vsi kazalci (igle) na sredini, dokler ne zagleda steze.
Denimo pri potniškem letalu pilot sprogramira dolet in med drugim tudi nastavi (razbere iz pristajalnih kart) minimalno višino pri kateri MORA zagledati stezo oz. luči, ker v nasprotnem primeru ne sme dovoliti letalu, da pristane. Torej radarski višinomer odšteva 500, 400, ... 200 in ko reče 'minimums' mora pilot zagledati stezo. Če jo ne, ima le nekaj sekund časa, da doda gas in nadaljuje let, ne da bi se letalo s kolesi dotaknilo steze. Ko zagleda stezo, lahko avtopilota brez zadržkov izklopi in pristane 'na roke', kar se tudi ponavadi prakticira. Če pristane s sistemom autoland, je pristanek bolj trd in se potem potniki pritožujejo nad pilotovo nesposobnostjo, hehe.
Odlomek članka, ki si ga prilimal, pa lepo pove kako se je vloga linijskega pilota danes drugačna, kot je bila včasih.
... in ja, airbus je mel včasih probleme glede svojih omejitev (nagib 67°, in kot vzpenjanja največ 30 in 15 spuščanja). Danes za tak fly-by-wire sistem obstajajo kontrolni zakoni, ki pilotu omogočajo, da ga tehnologija, ki ga naj bi preprečevala kritične situacije, pri reševanju iz njih ne omejuje. Torej, več stvari crkne, bolj neposredno kontrolo ima pilot nad letalom.
Politično korektno (sovražim ta izraz, lol) bi bilo, da pilotov nikoli ne bodo avtomatizirali 'v celoti'.
Tudi pri avtomatskih pristankih, ki jih omenjaš, ima precejšnjo vlogo pilot. Mimogrede, navadna cessna z določeno navigacijsko opremo a brez avtopilota lahko pristaja v instrumentalnih meteoroloških pogojih. Le da mora tu pilot pilotirati letalo po signalu ILS oz. skrbeti, da so na instrumentu vsi kazalci (igle) na sredini, dokler ne zagleda steze.
Denimo pri potniškem letalu pilot sprogramira dolet in med drugim tudi nastavi (razbere iz pristajalnih kart) minimalno višino pri kateri MORA zagledati stezo oz. luči, ker v nasprotnem primeru ne sme dovoliti letalu, da pristane. Torej radarski višinomer odšteva 500, 400, ... 200 in ko reče 'minimums' mora pilot zagledati stezo. Če jo ne, ima le nekaj sekund časa, da doda gas in nadaljuje let, ne da bi se letalo s kolesi dotaknilo steze. Ko zagleda stezo, lahko avtopilota brez zadržkov izklopi in pristane 'na roke', kar se tudi ponavadi prakticira. Če pristane s sistemom autoland, je pristanek bolj trd in se potem potniki pritožujejo nad pilotovo nesposobnostjo, hehe.
Odlomek članka, ki si ga prilimal, pa lepo pove kako se je vloga linijskega pilota danes drugačna, kot je bila včasih.
... in ja, airbus je mel včasih probleme glede svojih omejitev (nagib 67°, in kot vzpenjanja največ 30 in 15 spuščanja). Danes za tak fly-by-wire sistem obstajajo kontrolni zakoni, ki pilotu omogočajo, da ga tehnologija, ki ga naj bi preprečevala kritične situacije, pri reševanju iz njih ne omejuje. Torej, več stvari crkne, bolj neposredno kontrolo ima pilot nad letalom.
Thomas ::
Nas nič ne briga. Piloti so zaradi potnikov in zaradi potnikov jih tudi ne bo.
KER! Ker potniki so gospoda, ki dajo denar da se peljejo in avionske družbe so v toliko njihovi služabniki, da peljejo čimbolje in čimvareneje, ter da gospoda potniki pridejo spet.
Piloti so tehnološka opcija in nič več. Opcija, ki jo je lažje pokrajšat, kot stevardese.
Get real! Sindikalizem, da je igra zaradi delavcev, je nespametnost,
Igra je pogodba med lastniki letala in letališa in med tistimi, ki bi se radi peljali.
Pozabite že socializem Stipe Šuvarja.
KER! Ker potniki so gospoda, ki dajo denar da se peljejo in avionske družbe so v toliko njihovi služabniki, da peljejo čimbolje in čimvareneje, ter da gospoda potniki pridejo spet.
Piloti so tehnološka opcija in nič več. Opcija, ki jo je lažje pokrajšat, kot stevardese.
Get real! Sindikalizem, da je igra zaradi delavcev, je nespametnost,
Igra je pogodba med lastniki letala in letališa in med tistimi, ki bi se radi peljali.
Pozabite že socializem Stipe Šuvarja.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
destiny ::
Thomas, sam si napisal da želijo potniki leteti čim varneje, zato piloti ostanejo. Cabin work load se z vedno bolj naprednimi sistemi sicer zmanjšuje, a odgovornost letalskih družb in pilotov do potnikov ostaja enaka že vrsto let. Da bodo letala letela brez pilotov bo preteklo še mnogo vode in mislim da bomo takrat mi vsi že davno pod rušo ;).
Thomas ::
Že zdaj bi bilo večkrat pametno, da piloti obmolknejo. In poslušajo pametnejše od sebe - računalnik.
Nesreča nad Bodenskim jezerom.
Nesreča nad Bodenskim jezerom.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
AIRMAN ::
Thomas, še enkrat preberi odlomek iz članka nekaj postov nazaj. Računalnik ni vsemogočen. Je zagotovo bolj natančen in hitrejši od človeka, vendar, kot je bilo že večkrat povedano, ni zmožen upoštevati vseh dejavnikov in se pravilno odločati. Čisto en kmečki primer: na letalu se zamašita dve odprtini za zajem statičnega tlaka od treh. Dva višinomerja zato kažeta napačno višino, eden točno. Računalnik bo statistično sklepal, da tretji višinomer ne deluje in upošteval ostala dva, ki kažeta narobe. Pilot bi odkil napako in ustrezno ukrepal.
Mimogrede, pri nesreči nad Bodenskih jezerom je kontrolor dal pilotu napačna navodila ... kontrolorja je kasneje menda pospravila ruska mafija.
Mimogrede, pri nesreči nad Bodenskih jezerom je kontrolor dal pilotu napačna navodila ... kontrolorja je kasneje menda pospravila ruska mafija.
Thomas ::
Kontrolor je dal napačna navodila, računalnik pravilna, pilot je hotel poslušati računalnik, en oficir na krovu je pa posegel vmes in skenslal pilotovo odločitev. Bum!
> Računalnik ni vsemogočen
Vsak dan bolj mogočen, človek pa ... precej omejen.
> Računalnik ni vsemogočen
Vsak dan bolj mogočen, človek pa ... precej omejen.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Jumping Jack ::
Thomas, računalnikova sposobnost razumevanja je točno 0! In še lep čas bo tako. Res lahko naredi milijardo fizikalnih izračunov v sekundi, ampak prav nič ne ve, kaj vse te številke pomenijo. On dela samo po VNAPREJ NAPISANEM PROGRAMU, ki ga je napisal ČLOVEK. In program je v vsakem primeru pameten MANJ kot človek, ki ga je napisal. Kje ti tu vidiš neko superiornost?
Računska sposobnost še zdaleč ni edino, kar šteje, in predvsem NE POMENI INTELIGENTNOSTI IN RAZUMEVANJA. Si gledal film Rainman?
Računska sposobnost še zdaleč ni edino, kar šteje, in predvsem NE POMENI INTELIGENTNOSTI IN RAZUMEVANJA. Si gledal film Rainman?
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Jumping Jack ()
Thomas ::
Hehe ... da te popredalčkam (kot so eni mene popredalčkali, da popredalčkujem ljudi) biošovinist!
Pejt lepo igrat šah z enim dobrim programom, napacej ga, pa pridi nazaj!
Se bova menila dalje, zakaj računalniško pilotiranje pa da ni možno.
Pejt lepo igrat šah z enim dobrim programom, napacej ga, pa pridi nazaj!
Se bova menila dalje, zakaj računalniško pilotiranje pa da ni možno.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
BigWhale ::
Bemtis, jaz, ki ponavadi najhuje udriham po Thomasu, ko se gre za kak AI, ga moram sedaj braniti.
Pilotiranje enega letala ej en prdec za sposoben racunalnik dokaj v redu sprogramiran in stestiran.
Airman:
> Torej, več stvari crkne, bolj neposredno kontrolo ima pilot
> nad letalom.
Ja, sploh ko fbw crkne in pilotu ne preostane drugega, kot, da si eno hidravlicno pumpo zmontira v kabino (ce si dovolim stvar malo karikirati), a ne?
Jumping Jack:
Ok, ti pa ze bluzis. Pamet se lahko meri po tem, koliko racunskih operacij si zmozen narediti v sekundi ali pa po tem, kaj vse si se naucil. In pilot oziroma njegovi mozgani so en prdec kar se racunskih operacij tice napram nekemu racunalniku. Izkusnje je pa pridobival mogoce 20 let. In to je ta vnaprej napisan program, ki ga ima vsak pilot 'v sebi'.
Zadnjic na Discoveriju ena oddaja o letalskih nesrecah, kjer so obdelovali eno nesreco, kjer je avion zacel izgubljat visino (ne vem vec ali med pristankom ali med vzletom), racunalnik je pilotu govoril naj 'da gas', pilot je pa dvigoval nos letala. Komentator je potem dejal, da bi pilot moral poslusati racunalnik.
Racunalnik tudi nikoli ne bo stevardese prijel za rit in si privoscil sendvica. :)
Ugh, ruski space shuttle je sam poletel v vesolje, tam 'pristal' na vesoljski postaji, se odklopil in pristal spet nazaj na zemlji, cisto sam, brez kakrsne koli pomoci. Ruske rakete so pa na MIR, 12 let vozilo gor opremo in potrebscine za posadko. V zacetku osemdesetih let, ko so bili racunalniki napram danasnjim pateticno smesni.
Sicer pa Wiki pravi, da je kar 37% vseh nesrec zaradi 'Pilot Error', 33% jih je undetermined, ostalo pa odpade na mehanske napake (ki so konec koncev tudi precej v vecini human error, ker nek del ni bil pravilno izlocen iz proizvodnje ali pa pravocasno kontroliran in zamenjan), vreme, sabotaze in druge tipe human error napak, torej kontrolorji letenja in podobno.
A dam se kak link? Najvec zrtev, ker kontrolor, namesto, da bi pritisnil na gumb in dal letalu signal, kaj naj naredi, poslusa pilota, ki govori v polomljeni anglescini, po moznosti se kontrolov v priblizno podobni anglescini odgovori in se potem ne razumeta tako kot bi se lahko, ce bi se pilotu v letalu prizgala lucka, ki mu pove kaj lahko naredi in cesa ne.
Koliko imam goriva? Takole zgleda, ce superiorni pilot izracuna, koliko goriva mu morajo natankati.
Reakcijski cas pilota je pomembna rec, se posebaj, ce se moras cim prej ustaviti.
Pilotiranje enega letala ej en prdec za sposoben racunalnik dokaj v redu sprogramiran in stestiran.
Airman:
> Torej, več stvari crkne, bolj neposredno kontrolo ima pilot
> nad letalom.
Ja, sploh ko fbw crkne in pilotu ne preostane drugega, kot, da si eno hidravlicno pumpo zmontira v kabino (ce si dovolim stvar malo karikirati), a ne?
Jumping Jack:
Ok, ti pa ze bluzis. Pamet se lahko meri po tem, koliko racunskih operacij si zmozen narediti v sekundi ali pa po tem, kaj vse si se naucil. In pilot oziroma njegovi mozgani so en prdec kar se racunskih operacij tice napram nekemu racunalniku. Izkusnje je pa pridobival mogoce 20 let. In to je ta vnaprej napisan program, ki ga ima vsak pilot 'v sebi'.
Zadnjic na Discoveriju ena oddaja o letalskih nesrecah, kjer so obdelovali eno nesreco, kjer je avion zacel izgubljat visino (ne vem vec ali med pristankom ali med vzletom), racunalnik je pilotu govoril naj 'da gas', pilot je pa dvigoval nos letala. Komentator je potem dejal, da bi pilot moral poslusati racunalnik.
Racunalnik tudi nikoli ne bo stevardese prijel za rit in si privoscil sendvica. :)
Ugh, ruski space shuttle je sam poletel v vesolje, tam 'pristal' na vesoljski postaji, se odklopil in pristal spet nazaj na zemlji, cisto sam, brez kakrsne koli pomoci. Ruske rakete so pa na MIR, 12 let vozilo gor opremo in potrebscine za posadko. V zacetku osemdesetih let, ko so bili racunalniki napram danasnjim pateticno smesni.
Sicer pa Wiki pravi, da je kar 37% vseh nesrec zaradi 'Pilot Error', 33% jih je undetermined, ostalo pa odpade na mehanske napake (ki so konec koncev tudi precej v vecini human error, ker nek del ni bil pravilno izlocen iz proizvodnje ali pa pravocasno kontroliran in zamenjan), vreme, sabotaze in druge tipe human error napak, torej kontrolorji letenja in podobno.
A dam se kak link? Najvec zrtev, ker kontrolor, namesto, da bi pritisnil na gumb in dal letalu signal, kaj naj naredi, poslusa pilota, ki govori v polomljeni anglescini, po moznosti se kontrolov v priblizno podobni anglescini odgovori in se potem ne razumeta tako kot bi se lahko, ce bi se pilotu v letalu prizgala lucka, ki mu pove kaj lahko naredi in cesa ne.
Koliko imam goriva? Takole zgleda, ce superiorni pilot izracuna, koliko goriva mu morajo natankati.
Reakcijski cas pilota je pomembna rec, se posebaj, ce se moras cim prej ustaviti.
AIRMAN ::
Nihče ni rekel, da je računalniku problem pilotirati letalo. Dokler gre vse v redu, je računalnik boljša rešitev za letenje od točke A do B kot pa pilot. Pri Buranu je šlo vse v redu 
Kot zanimivost, airbuse furajo 12 oz 16 MHz Intelovi procesorji.
Pri šahu računalnik izračuna miljavžent možnih kombinacij vnaprej (Kasparov tega ne more) in se nato odloči za tisto, ki je statistično najboljša. V letalstvu kao statistično najboljša rešitev ni vedno najbolj ustrezna. Sploh, če ne poznaš vseh dejavnikov. To je tako, kot da bi računalniški program za šah videl le 3/4 šahovnice.
BigWhale, vse lepo in prav, tistih 37% je najbrž še prenizka ocena. Nikjer pa ni statistike, kjer je v procentih omenjeno, koliko letalskih nesreč je bilo preprečenih zaradi pravilne pilotove odločitve. Problem računalnikov je, da niso naučeni za odpravljanje vseh napak, niti za odkrivanje njih.
Kot zanimivost, airbuse furajo 12 oz 16 MHz Intelovi procesorji. Pri šahu računalnik izračuna miljavžent možnih kombinacij vnaprej (Kasparov tega ne more) in se nato odloči za tisto, ki je statistično najboljša. V letalstvu kao statistično najboljša rešitev ni vedno najbolj ustrezna. Sploh, če ne poznaš vseh dejavnikov. To je tako, kot da bi računalniški program za šah videl le 3/4 šahovnice.
BigWhale, vse lepo in prav, tistih 37% je najbrž še prenizka ocena. Nikjer pa ni statistike, kjer je v procentih omenjeno, koliko letalskih nesreč je bilo preprečenih zaradi pravilne pilotove odločitve. Problem računalnikov je, da niso naučeni za odpravljanje vseh napak, niti za odkrivanje njih.
Stepni Volk ::
Thomas - nesreča se ni zgodila tako, kot poroča rumeni tisk.
Uberlingen je imel več nesrečnih okoliščin:
1. Tisto noč so Švicarji nadgrajevali svoj radarski sistem, zato je deloval v zmanjšanem obesgu, manjša točnost, ter predvsem ni deloval STCA - Short Term Conflict Alert.
2. Hkrati so nadgrajevali tudi komunikaijski sistem. Posldeično niso delovale telefonske povezave.
3. V veliki večini držev je priletna in območna kontrola zračnega letanja ločena.
4. Večina institucij zahteva TWO PAIR OF EYES- Švicarji so varčevali in dovolili, da lahko na sektorji dela en sam človek.
5. Švicarski kontrolor letenja je konflikt sicer opazil prepozno, da bi letali ostali znotraj predpisane razdalje 5NM, a je odreagiral še v času, ko bi se letali še vedno zgrešili.
Ukaz za spuščanje iz 36'000 čevljev na 35'000 čevljev je izdal Bashkirianu nekaj sekund preden se je oglasil ACAS (komercialno TCAS) - Air Collision Avoidance System. Pri tem se je ruski pilot držal navodila kontorlorja.
Enako rešitev : spuščanje je dal ACAS DHLovi posadki.
Tako je ena posadka ubogala kontrolorja (kot je predpisano v Rusiji), druga ACAS (kot je bil predpis DHLa)
Izvirnega BFU/DFS kompletnega poročila o nesreči ne najdem več. Tu je kratek švicarski komentar: KLIK
BTW ACAS je tudi že krepko usral (zadnji primer na japonskem), ko je letalu višje ukazal naj gre dol in letalu nižje, naj gre gor. Rezultat je bil t.i. "near miss" za par deset čevljev.
Uberlingen je imel več nesrečnih okoliščin:
1. Tisto noč so Švicarji nadgrajevali svoj radarski sistem, zato je deloval v zmanjšanem obesgu, manjša točnost, ter predvsem ni deloval STCA - Short Term Conflict Alert.
Z delujočim STCA bi bil kontrolor pravočasno opozorjen na konflikt.
2. Hkrati so nadgrajevali tudi komunikaijski sistem. Posldeično niso delovale telefonske povezave.
A - če bi telefon deloval, se kontrolor ne bi toliko časa zadrževal z letalom, ki je pristajalo v Friedrichshafnu (letališče severno od Bodenskega jezera)
B - Če bi telefon deloval, bi švicarskega kontrolorja zračnega prometa nemški kontrolorji uspeli opozoriti na konflikt. Tako so klicali zaman.
C - Ker telefoni niso delovali, je kontrolor poslal operaterja podatko po tehnike, da ospravijo napako. Če bi operater ostal, bi lahko verjetno tudi on opozoril na konflikt
3. V veliki večini držev je priletna in območna kontrola zračnega letanja ločena.
Če bi bilo temu tako, švicarski kontrolor ne bi imel dela s priletom v Friedrichshafen in bi konflikt rešil pravočasno
4. Večina institucij zahteva TWO PAIR OF EYES- Švicarji so varčevali in dovolili, da lahko na sektorji dela en sam človek.
Običajno imaš executive kontrolorja in asistenta, ki imata vsak svoj zaslon. Pri tem je asistent zadolžen za iskanje prihajajočih konfliktov in komunikacijo s sosednjimi kontrolami
5. Švicarski kontrolor letenja je konflikt sicer opazil prepozno, da bi letali ostali znotraj predpisane razdalje 5NM, a je odreagiral še v času, ko bi se letali še vedno zgrešili.
Ukaz za spuščanje iz 36'000 čevljev na 35'000 čevljev je izdal Bashkirianu nekaj sekund preden se je oglasil ACAS (komercialno TCAS) - Air Collision Avoidance System. Pri tem se je ruski pilot držal navodila kontorlorja.
Enako rešitev : spuščanje je dal ACAS DHLovi posadki.
Tako je ena posadka ubogala kontrolorja (kot je predpisano v Rusiji), druga ACAS (kot je bil predpis DHLa)
A - Če bi obe posadki ubogali ukaz kontrolorja, nesreče ne bi bilo.
B - Če bi obe posadki ubogali ukaz ACASa, nesreče ne bi bilo.
Izvirnega BFU/DFS kompletnega poročila o nesreči ne najdem več. Tu je kratek švicarski komentar: KLIK
BTW ACAS je tudi že krepko usral (zadnji primer na japonskem), ko je letalu višje ukazal naj gre dol in letalu nižje, naj gre gor. Rezultat je bil t.i. "near miss" za par deset čevljev.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Stepni Volk ()
Stepni Volk ::
Big Whale - letalske procedure so pisane s krvjo. Dejstvo.
Do nesreče na Tenerifih, se je fraza CLEARED uporabljala za marsikaj:
CLEARED FOR TAKE OFF...
CLEARED TO LAND...
CLEARED FOR TAXI...
Po nesreči se CLEARED uporablja samo še za: CLEARED FOR TAKE OFF...; CLEARED TO LAND...
Enako kot posledica te nesreče je prišlo do TRM - Team Resources Managementa za osebje v cockpitu. KLMov kapitan je bil namreč zvezdnik, ki se je smehljal z vseh reklam KLMa.
Copilot ga je dvakrat opozoril, da PANAM še ni z vzletno pristajalne steze... tretjič se ni več upal.
Do nesreče na Tenerifih, se je fraza CLEARED uporabljala za marsikaj:
CLEARED FOR TAKE OFF...
CLEARED TO LAND...
CLEARED FOR TAXI...
Po nesreči se CLEARED uporablja samo še za: CLEARED FOR TAKE OFF...; CLEARED TO LAND...
Enako kot posledica te nesreče je prišlo do TRM - Team Resources Managementa za osebje v cockpitu. KLMov kapitan je bil namreč zvezdnik, ki se je smehljal z vseh reklam KLMa.
Copilot ga je dvakrat opozoril, da PANAM še ni z vzletno pristajalne steze... tretjič se ni več upal.
Stepni Volk ::
Thomas in Big Whale - oba pozablajta, da ste tudi programerji le ljudje 10 najhujših programskih hroščev v zgodovini, da zaletavajočih avtobuskov ne omenjam :)
Thomas ::
Programerji pobijejo malo ljudi v primeri s šoferji. Bodo pa oni odpravili šoferje, pilote in programerje. Ne nujno v tem vrstnem redu.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Stepni Volk ::
Največ ljud pobijejo bolezni, vojne in lakota. Kaj bodo programeji ukrenili na tem področju?
Koliko je šoferjev in koliko programerjev?
Statistično gledano bodo več ljudi ubili šoferji. Tudi programerji še niso sposobni spraviti na tržišče vozila, ki bi nadomestili šoferje. A tudi ko bodo (v kar ne dvomim), kdo bo potem ubijal ljudi v nesreči?
Da odstranimo še tisti majhen promil smrti: Kdaj bodo programerji nadomestili samega sebe?
Koliko je šoferjev in koliko programerjev?
Statistično gledano bodo več ljudi ubili šoferji. Tudi programerji še niso sposobni spraviti na tržišče vozila, ki bi nadomestili šoferje. A tudi ko bodo (v kar ne dvomim), kdo bo potem ubijal ljudi v nesreči?
Da odstranimo še tisti majhen promil smrti: Kdaj bodo programerji nadomestili samega sebe?
Jumping Jack ::
Thomas, šahovski program ni prav nič inteligenten. To je tako, kot če bi rekel, da je enciklopedija pametnejša od človeka...
Inteligentnost je definirana kot: sposobnost učenja, prilagajanja neznanim situacijam, kreativnost itd. Tega ni sposoben noben šahovski program in noben avtopilot.
Če hočeš dokazat nasprotno, pokaži program, ki zna:
- odkriti napako v sebi in jo ustrezno popraviti
- se naučiti česa novega (za kar ni bil programiran)
- razumeti KARKOLI
In če imaš toliko nezaupanja v ljudi, ne vem od kot potem tvoje na videz brezmejno zaupanje v programerje.
Inteligentnost je definirana kot: sposobnost učenja, prilagajanja neznanim situacijam, kreativnost itd. Tega ni sposoben noben šahovski program in noben avtopilot.
Če hočeš dokazat nasprotno, pokaži program, ki zna:
- odkriti napako v sebi in jo ustrezno popraviti
- se naučiti česa novega (za kar ni bil programiran)
- razumeti KARKOLI
In če imaš toliko nezaupanja v ljudi, ne vem od kot potem tvoje na videz brezmejno zaupanje v programerje.
Stepni Volk ::
Jep, JJ... kot rečeno: najprej naj naredijo sesalec, ki bo znal sam sesati.
Sem beliver, tako kot Thomas in Big Whale. A skeptičen.
Zadnjih četrt stoletja namreč že prebiram, kako bodo čez 5 let roboti opravljali gospodinjska dela. Prve 3x sem se celo še navduševal. Napovedi so tako v dnevnem časopisju, tednikih in mesečnikih, kot poljudnoznanstvenih, računalniških in ostalih revijah. Vsakič, ko mine napovedana 5-letka se ne zgodi nič.
Ne vem, sicer od kje novinarjem in znanstvenikom teh 5 let? Morda iz znamenitih rusko komunističnih 5 letk?
V vsem tem obdobju niso uspeli sproducirati niti sesalca, ki bi znal avtohtono posesati stanovanje. OK tu je Elektroluxov Trilobite, sedaj že v drugi reinkarnaciji. Ženi je veliko lažje zatežiti možu, da naj posesa, kot pritiskati gumbe na Trilobitu... in še manj zabavno je, da ne omenjam, da se potem nima, kaj pritoževati kolegicam v službi. O moških in nasploh vsem.
Trolček* je narejen samo za sesanje tal. Ostanejo vam seveda radiatorji, pajčevine, knjižne police, kuhinjski pulti, komode, omare, sedežne garniture, skratka vse kar je več kot približno 2 cm nad tlemi.
Čeprav je namenjen sesanju tal, moraš aktivno sodelovati z njim, saj ko pride do prvih stopnic je zgodbe konec. Moraš ga vzdigniti in prenesti v novo nadstropje. V primeru medetažnih hiš pravi pravcati pekel.
Dodatno ne zna posesati vogalov, ki jih prepusti seveda lastniku. Enako ne zna odmakniti pohištva in posesati spodaj.
Tako da naj najprej naredijo sesalec robot, ki bo znal sesati, potem jim lahko prepustimo kaj bolj odgovornega, kuhanje jutranje kave npr.
A recimo, da bo prišel ven Trolček verzija 18,4, ki se bo znal kobacati preko stopnic, bo znal počistiti pajčevine in mu vogali ne bodo delali problemov. Tisti trenutek, ko bo vstopil v otroško sobo bo sledilo zaporedje "zločinov", ki se jih bodo nič hudega sluteči otroški možgani zapekli v svoj spomin. Tudi kakšna psihoterapija čez nekaj desetletij bo verjetno potrebna.
Trolček namreč ne bo vedel, kaj je igrača in kaj smet. Bodo dali ven popravljeno verzijo 18,4a, v katero bo moč vnesti do 10'000 objektov, ki bodo klasificirani kot igrača, ter 18,5, ki bo imel že prednaloženih 10'000 najbolj pogostih otroških igrač, ter še dodatnih 5'000 mest za poljubno dopolnilo seznama objektov.
Seveda bo prišel ven tudi 19 beta, ki bo delal s pomočjo vonja. Vse česar se je človek dotaknil bo pustil na miru. Beta program bo dokaj hitro ukinjen, ker je cca 80% hišnega prahu človeškega izvora: odmirajoča koža.
Seveda bodo novodobni starši nad trolčkom verzija 18,4a in 18,5 naravnost navdušeni. Malo manj tisti otroci, ki kdaj domov iz narave privlečejo rože, liste, palice in podobno navlako, s katero potem kaj ustvarjajo in bog ne daj, iz vidika prodajalcev igrač, da se z njimi igrajo.
Za slednje bo ustvarjena posebna tržna niša, trolček 18,5 eco, ki bo imel še spisek naravnih objektov, ter vonj iz propadle serije 19 beta. Tako bo vsaj 80% odstranil gnijoče in razpadajoče stvari iz hiš. Problem bo sprva z zemljo za rože... V največji dilemi bo pred samim vhodom in vhodnem hodniku. Občasno se bo procesor zaciklal zaradi prevelike obremenitve. Tako bodo morali dati ven firmware upgrade, ki bo dovoljeval lastnikom, da preddoločijo območje, kjer lahko vse posesa.
Ko bo tako na poti ven ali v stanovanje, vaši ženi iz prstana padel diamant... Recimo, da pride nekoliko okajena domov, ko je s prijateljicami poglobljeno opravljala Trolčke in si izmenjevala v dušo pekoče izkušnje.
BTW, to je edina dobra lastnost robotov, saj bodo prevzeli breme pritoževanja in opravljanja s pleč moških. Še rumeni tisk bo poročal z velikim veseljem poročal o nezgodah novodobnih hišnih pomočnic. O napakah verzij, podverzij in firmware-ov.
Nazaj na zgodbo, žena se bo tako v zgodnjih urah spotaknila, rahlo zadela podboj vrat, zbila diamant... in Trolček, bo seveda zadevo veselo pogoltnil, ker se je stvar nahajala na območju: posesaj vse.
Ko boste razburjeni iskali naslednje dneve manjkajoči prozorni kamenček, se vam bo pred oči prikradel droben tisk v navodilih za uporabo Trolčka: "Pozor, če boste ostali brez ključa, nikar ne zaspite pred vrati vašega stanovanja/hiše. V primeru, da ste to območje vnaprej definirali, kot 'posesaj vse', vas naprava lahko resno poškoduje!"
Seveda bo namesto zlobnih pogledov uperjenih v vas pozvonil telefon, kjer se bo najboljša prijateljica drla v slušalko: "A veš, kaj se je zgodilo? J*** trolček, mi je posesal vse bisere, ki so mi zjutraj padli po tleh na hodniku!"
Pravzaprav ne bo klasičen telefon, temveč komunikacijska audio večdimenzionalna video naprava, ki bo v tem trenutku predvajala samo klasičen ton, kot omenjeni telefon. 3D slika z druge strani bo zadržana, ker pač ženske v jutranjih urah ne želijo, da jih kdorkoli vidi. Tudi najboljša prijateljica ne.
Podprta z obema primeroma, bo žena nato klicala proizvajalca trolčkov in si dala duška. A ker bo telekomunikacijska naprava pred nastavljena na "omikano", bo serviser na drugi strani samo videl žensko, ki deluje, kot da želi z rokami poleteti in vsake toliko kak piskajoč glas. Avtomatska cenzura bo brisala vse, tudi nepobrite noge. Za ta slednji upgrade "telefona" ste morali spraskati zadnje denarje na računu. Na zahtevo vaše žene seveda.
V službi pa vas seveda sodelavci zbadajo, da ste šli med profesionalne plavalce... a vas je sram in pred odhodom v službo nalepite vse dlake nazaj na roke in noge.
"Ah, dajte no." boste rekli v rahli zadregi. Veliko manjši kot ženini, ko je prvič sprobala firmware in jo je naprava prikazala v "glanz-kopf" izvedbi. Dlakasto cenzuro ste morali potem malce prirediti in sedaj končno deluje, kot bi morala.
Zapleti s Trolčki se bodo tako nadaljevali in ko bodo posesali nekaj izredno pomembnih dokumentov in računov, bo prišla ven nova "pisarniška verzija". V njej bo selektivno programje, ki bo v primeru dvomov stvari pobrala in odložila na pred določeno mesto. Seveda se bo v pisarni vedno našel šaljivec, ki bo kot zbirno mesto določil vašo mizo. Občasno se bo trolček zaciklal sam od sebe in vso nesnago v napadu dvomov zbral na enem mestu.
Vse navedene dogodke ste v glavnem potlačili na kraj spomina in v tem trenutku raje berete na e-novicah, vašega update-iranega papirnega prikazovalnika, časopisa novico o tem, kako je zaposleni ubil svojega predpostavljenega s tem, da mu je dal za počistiti strup in določil, naj ga kot nedoločeno sestavino odloži na šefovo mizo. Nekaj časa je trajalo, a so morilca ujeli. Še iz Asimovih zakonov je znano, da roboti ne zmorejo ubijati.
Posledica bo verzija18,6 z vsemi ostalimi podverzijami, ki bo znala ločevati še smrtno nevarne stvari. V primeru soočenja z njimi bo kontaktiral pristojno ministrstvo. In seveda se vam zna ob nekaj gnojila, ter kapljic dizla na škornjih zgoditi, da vas bo trolček prijavil anti-terorističnemu ministrstvu. Kar se bo zgodilo sosedu. Tam, kjer ga bodo nekaj naslednjih let preverjali, ne bo potreboval trolčka. Ja, preverjanje teroristov ne bo nič hitreje, kljub napredku znanosti. Še več, na koncu minimalo petletke preverjanja, se bo izkazalo, da je obe snovi sosedu podtaknila soseda, da se je lahko ločila in zaživela srečno s svojim ljubimcem.
A ker ne bo več mikavnih hišnih pomočnic, ter nenehnega nerganja vaše boljše polovice, čez moški svet, je potrebno njihov razvoj čimbolj podpirati!
Sem beliver, tako kot Thomas in Big Whale. A skeptičen.
Zadnjih četrt stoletja namreč že prebiram, kako bodo čez 5 let roboti opravljali gospodinjska dela. Prve 3x sem se celo še navduševal. Napovedi so tako v dnevnem časopisju, tednikih in mesečnikih, kot poljudnoznanstvenih, računalniških in ostalih revijah. Vsakič, ko mine napovedana 5-letka se ne zgodi nič.
Ne vem, sicer od kje novinarjem in znanstvenikom teh 5 let? Morda iz znamenitih rusko komunističnih 5 letk?
V vsem tem obdobju niso uspeli sproducirati niti sesalca, ki bi znal avtohtono posesati stanovanje. OK tu je Elektroluxov Trilobite, sedaj že v drugi reinkarnaciji. Ženi je veliko lažje zatežiti možu, da naj posesa, kot pritiskati gumbe na Trilobitu... in še manj zabavno je, da ne omenjam, da se potem nima, kaj pritoževati kolegicam v službi. O moških in nasploh vsem.
Trolček* je narejen samo za sesanje tal. Ostanejo vam seveda radiatorji, pajčevine, knjižne police, kuhinjski pulti, komode, omare, sedežne garniture, skratka vse kar je več kot približno 2 cm nad tlemi.
Čeprav je namenjen sesanju tal, moraš aktivno sodelovati z njim, saj ko pride do prvih stopnic je zgodbe konec. Moraš ga vzdigniti in prenesti v novo nadstropje. V primeru medetažnih hiš pravi pravcati pekel.
Dodatno ne zna posesati vogalov, ki jih prepusti seveda lastniku. Enako ne zna odmakniti pohištva in posesati spodaj.
Tako da naj najprej naredijo sesalec robot, ki bo znal sesati, potem jim lahko prepustimo kaj bolj odgovornega, kuhanje jutranje kave npr.
A recimo, da bo prišel ven Trolček verzija 18,4, ki se bo znal kobacati preko stopnic, bo znal počistiti pajčevine in mu vogali ne bodo delali problemov. Tisti trenutek, ko bo vstopil v otroško sobo bo sledilo zaporedje "zločinov", ki se jih bodo nič hudega sluteči otroški možgani zapekli v svoj spomin. Tudi kakšna psihoterapija čez nekaj desetletij bo verjetno potrebna.
Trolček namreč ne bo vedel, kaj je igrača in kaj smet. Bodo dali ven popravljeno verzijo 18,4a, v katero bo moč vnesti do 10'000 objektov, ki bodo klasificirani kot igrača, ter 18,5, ki bo imel že prednaloženih 10'000 najbolj pogostih otroških igrač, ter še dodatnih 5'000 mest za poljubno dopolnilo seznama objektov.
Seveda bo prišel ven tudi 19 beta, ki bo delal s pomočjo vonja. Vse česar se je človek dotaknil bo pustil na miru. Beta program bo dokaj hitro ukinjen, ker je cca 80% hišnega prahu človeškega izvora: odmirajoča koža.
Seveda bodo novodobni starši nad trolčkom verzija 18,4a in 18,5 naravnost navdušeni. Malo manj tisti otroci, ki kdaj domov iz narave privlečejo rože, liste, palice in podobno navlako, s katero potem kaj ustvarjajo in bog ne daj, iz vidika prodajalcev igrač, da se z njimi igrajo.
Za slednje bo ustvarjena posebna tržna niša, trolček 18,5 eco, ki bo imel še spisek naravnih objektov, ter vonj iz propadle serije 19 beta. Tako bo vsaj 80% odstranil gnijoče in razpadajoče stvari iz hiš. Problem bo sprva z zemljo za rože... V največji dilemi bo pred samim vhodom in vhodnem hodniku. Občasno se bo procesor zaciklal zaradi prevelike obremenitve. Tako bodo morali dati ven firmware upgrade, ki bo dovoljeval lastnikom, da preddoločijo območje, kjer lahko vse posesa.
Ko bo tako na poti ven ali v stanovanje, vaši ženi iz prstana padel diamant... Recimo, da pride nekoliko okajena domov, ko je s prijateljicami poglobljeno opravljala Trolčke in si izmenjevala v dušo pekoče izkušnje.
BTW, to je edina dobra lastnost robotov, saj bodo prevzeli breme pritoževanja in opravljanja s pleč moških. Še rumeni tisk bo poročal z velikim veseljem poročal o nezgodah novodobnih hišnih pomočnic. O napakah verzij, podverzij in firmware-ov.
Nazaj na zgodbo, žena se bo tako v zgodnjih urah spotaknila, rahlo zadela podboj vrat, zbila diamant... in Trolček, bo seveda zadevo veselo pogoltnil, ker se je stvar nahajala na območju: posesaj vse.
Ko boste razburjeni iskali naslednje dneve manjkajoči prozorni kamenček, se vam bo pred oči prikradel droben tisk v navodilih za uporabo Trolčka: "Pozor, če boste ostali brez ključa, nikar ne zaspite pred vrati vašega stanovanja/hiše. V primeru, da ste to območje vnaprej definirali, kot 'posesaj vse', vas naprava lahko resno poškoduje!"
Seveda bo namesto zlobnih pogledov uperjenih v vas pozvonil telefon, kjer se bo najboljša prijateljica drla v slušalko: "A veš, kaj se je zgodilo? J*** trolček, mi je posesal vse bisere, ki so mi zjutraj padli po tleh na hodniku!"
Pravzaprav ne bo klasičen telefon, temveč komunikacijska audio večdimenzionalna video naprava, ki bo v tem trenutku predvajala samo klasičen ton, kot omenjeni telefon. 3D slika z druge strani bo zadržana, ker pač ženske v jutranjih urah ne želijo, da jih kdorkoli vidi. Tudi najboljša prijateljica ne.
Podprta z obema primeroma, bo žena nato klicala proizvajalca trolčkov in si dala duška. A ker bo telekomunikacijska naprava pred nastavljena na "omikano", bo serviser na drugi strani samo videl žensko, ki deluje, kot da želi z rokami poleteti in vsake toliko kak piskajoč glas. Avtomatska cenzura bo brisala vse, tudi nepobrite noge. Za ta slednji upgrade "telefona" ste morali spraskati zadnje denarje na računu. Na zahtevo vaše žene seveda.
V službi pa vas seveda sodelavci zbadajo, da ste šli med profesionalne plavalce... a vas je sram in pred odhodom v službo nalepite vse dlake nazaj na roke in noge.
"Ah, dajte no." boste rekli v rahli zadregi. Veliko manjši kot ženini, ko je prvič sprobala firmware in jo je naprava prikazala v "glanz-kopf" izvedbi. Dlakasto cenzuro ste morali potem malce prirediti in sedaj končno deluje, kot bi morala.
Zapleti s Trolčki se bodo tako nadaljevali in ko bodo posesali nekaj izredno pomembnih dokumentov in računov, bo prišla ven nova "pisarniška verzija". V njej bo selektivno programje, ki bo v primeru dvomov stvari pobrala in odložila na pred določeno mesto. Seveda se bo v pisarni vedno našel šaljivec, ki bo kot zbirno mesto določil vašo mizo. Občasno se bo trolček zaciklal sam od sebe in vso nesnago v napadu dvomov zbral na enem mestu.
Vse navedene dogodke ste v glavnem potlačili na kraj spomina in v tem trenutku raje berete na e-novicah, vašega update-iranega papirnega prikazovalnika, časopisa novico o tem, kako je zaposleni ubil svojega predpostavljenega s tem, da mu je dal za počistiti strup in določil, naj ga kot nedoločeno sestavino odloži na šefovo mizo. Nekaj časa je trajalo, a so morilca ujeli. Še iz Asimovih zakonov je znano, da roboti ne zmorejo ubijati.
Posledica bo verzija18,6 z vsemi ostalimi podverzijami, ki bo znala ločevati še smrtno nevarne stvari. V primeru soočenja z njimi bo kontaktiral pristojno ministrstvo. In seveda se vam zna ob nekaj gnojila, ter kapljic dizla na škornjih zgoditi, da vas bo trolček prijavil anti-terorističnemu ministrstvu. Kar se bo zgodilo sosedu. Tam, kjer ga bodo nekaj naslednjih let preverjali, ne bo potreboval trolčka. Ja, preverjanje teroristov ne bo nič hitreje, kljub napredku znanosti. Še več, na koncu minimalo petletke preverjanja, se bo izkazalo, da je obe snovi sosedu podtaknila soseda, da se je lahko ločila in zaživela srečno s svojim ljubimcem.
A ker ne bo več mikavnih hišnih pomočnic, ter nenehnega nerganja vaše boljše polovice, čez moški svet, je potrebno njihov razvoj čimbolj podpirati!
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Stepni Volk ()
snow ::
> Največ ljud pobijejo bolezni, vojne in lakota. Kaj bodo programeji ukrenili na tem področju?
Sprogramirali program, ki bo iskal zdravilne molekule in jih probval na simulirano zgubanih proteinih. Ali pa program, ki bo gruntal kako/kje/s čim je najboljše napasti raka. itd. itd.
Sprogramirali program, ki bo iskal zdravilne molekule in jih probval na simulirano zgubanih proteinih. Ali pa program, ki bo gruntal kako/kje/s čim je najboljše napasti raka. itd. itd.
Random mutation plus nonrandom cumulative natural selection - Richard Dawkins
snow ::
> Tudi programerji še niso sposobni spraviti na tržišče vozila, ki bi nadomestili šoferje.
Sem se na letošnjem Expoju vozil v takem busu, ki je sam vozil naokoli.
Drugače pa tudi zelo veliko vlakov po svetu vozi brez šoferja...
Sem se na letošnjem Expoju vozil v takem busu, ki je sam vozil naokoli.
Drugače pa tudi zelo veliko vlakov po svetu vozi brez šoferja...
Random mutation plus nonrandom cumulative natural selection - Richard Dawkins
snow ::
> Thomas, šahovski program ni prav nič inteligenten. To je tako, kot če bi rekel, da je enciklopedija pametnejša od človeka...
Se pravi je Kasparov bebec? Ker se ne zna naučit in premagat nek program. FYI program ne more preračunati vseh potez.
> Inteligentnost je definirana kot: sposobnost učenja, prilagajanja neznanim situacijam, kreativnost itd. Tega ni sposoben noben šahovski program in noben avtopilot.
Sposobnost učenja imajo naprimer umetne nevronske mreže, pa recimo kakšni evolucijski algoritmi (predvsem mislim na genetsko programiranje). So zadeve implementirane tudi v šahovske programe.
> Če hočeš dokazat nasprotno, pokaži program, ki zna:
> - odkriti napako v sebi in jo ustrezno popraviti
> - se naučiti česa novega (za kar ni bil programiran)
> - razumeti KARKOLI
Odkriti napako v sebi... to je kot.. manjka ti pol glave... pa se popravi.
Naučiti se kaj novega - nevronske mreže se čist lepo učijo... še več, dajale so mi razne ideje za nadaljno raziskovalno delo!
Kaj ti razumeš pod pojmom razumeš?
Se pravi je Kasparov bebec? Ker se ne zna naučit in premagat nek program. FYI program ne more preračunati vseh potez.
> Inteligentnost je definirana kot: sposobnost učenja, prilagajanja neznanim situacijam, kreativnost itd. Tega ni sposoben noben šahovski program in noben avtopilot.
Sposobnost učenja imajo naprimer umetne nevronske mreže, pa recimo kakšni evolucijski algoritmi (predvsem mislim na genetsko programiranje). So zadeve implementirane tudi v šahovske programe.
> Če hočeš dokazat nasprotno, pokaži program, ki zna:
> - odkriti napako v sebi in jo ustrezno popraviti
> - se naučiti česa novega (za kar ni bil programiran)
> - razumeti KARKOLI
Odkriti napako v sebi... to je kot.. manjka ti pol glave... pa se popravi.
Naučiti se kaj novega - nevronske mreže se čist lepo učijo... še več, dajale so mi razne ideje za nadaljno raziskovalno delo!
Kaj ti razumeš pod pojmom razumeš?
Random mutation plus nonrandom cumulative natural selection - Richard Dawkins
Jumping Jack ::
> Thomas, šahovski program ni prav nič inteligenten. To je tako, kot če bi rekel, da je enciklopedija pametnejša od človeka...
Se pravi je Kasparov bebec? Ker se ne zna naučit in premagat nek program. FYI program ne more preračunati vseh potez.
Tole je za lase privlečen sklep, nekako tako kot: "Imaš akvarij? Ne? Potem si pa peder."
Igranje šaha poteka tako, da v mislih preučuješ posledice možnih potez. Eno potezo za drugo. Tu je zaporedna procesna moč izrazitega pomena. In pri zaporednem procesiranju so računalniki že praktično od svojega nastanka boljši, hitrejši in natančnejši od človeka. Človek se jasno ne more "naučit" računat milijardo izračunov na sekundo, tako kot se ne more "naučit" teči 200km/h.
Ampak človek se lahko nauči karkoli, kar je v okviru njegovih zmožnosti, medtem ko bo šahovski program vedno znal samo igrati šah in nič drugega. Pri funkciji učenja, ki jo imajo šahovski in še nekateri programi, ne gre za učenje v pravem pomenu besede. Dejansko ni to nič drugega kot zbiranje in obdelava statističnih podatkov, ki jih kasneje uporablja pri svojih odločitvah. S tem se program ni naučil nič novega, samo dodatne podatke je pridobil.
Lepo, da si omenil umetne nevronske mreže. Te res funkcionirajo na podoben način kot človeški možgani in so sposobne _pravega_ učenja. Zdaj pa primerjava: človeški možgani vsebujejo nekje ranga 10 milijard nevronov. In nekje ranga 10^14 povezav med njimi (sinaps). Kaj pa umetne mreže?
> Če hočeš dokazat nasprotno, pokaži program, ki zna:
> - odkriti napako v sebi in jo ustrezno popraviti
> - se naučiti česa novega (za kar ni bil programiran)
> - razumeti KARKOLI
Odkriti napako v sebi... to je kot.. manjka ti pol glave... pa se popravi.
Nisem mislil na mehanske poškodbe, ampak na hrošče v programu. Za človeka je značilno, da se iz svojih napak nekaj nauči in jih naslednjič ne ponovi. Računalniki pa zaenkrat ne znajo drugega kot izvajati napisane ukaze, četudi le-ti nimajo prav nobenega smisla.
Kaj ti razumeš pod pojmom razumeš?
"Razumeti" je lepa slovenska beseda in tudi sam dobro veš, kaj pomeni. Se pa strinjam, da si je njen pomen težko predstavljati v povezavi z računalnikom - enostavno zato, ker to dvoje (zaenkrat) niti približno ne gre skupaj.
BigWhale ::
> Za človeka je značilno, da se iz svojih napak nekaj nauči in
> jih naslednjič ne ponovi.
To je res samo pogojno. Vcasih ja, vcasih ne. Povsem odvisno od situacije. Bi rekel, da to manjkrat drzi, kot ne.
Nekega avtopilota lahko sprogramiras za bistveno vec razlicnih situacij, kot se jih lahko nauci najbolj izurjen clovek in bo racunalnik reagiral vedno hitreje. Poleg tega, ga ne bo zagrabila panika. Voice recorder v kabini, pa ne bo nikoli posnel 'Oh Fuck!', ker bo racunalnik namesto, da bo rekel 'oh fuck', raje odreagiral na nek cim bolj pameten nacin.
Hja, sicer pa, lahko racunalnik naucimo pilotiranja bistveno hitreje, kot se ga nauci clovek. Preden clovek razume in dojame vse mozne situacije in kako bo odreagiral v taki situaciji, pretece mnogo mnogo let. Nek racunalniski program se tega nauci v casu, ki ga lahko zmerimo v dnevih.
Letalo pristaja, sredi steze, se pa znajde clovek z vozickom polnim prtljage. Kaj je najbolje? Zavirati? Zaviti stran? Dodati plin in ponoviti pristanek? Kdo se bo hitreje odlocil, clovek ali racunalnik? Kdo bo hitreje ugotovil razdaljo do ovire (pod pogojem, da sta oba opremljena s primernimi senzorji) in izracunal zavorno pot, pri trenutni hitrosti?
Clovek? Eh, tam sem dal link, ko se kolicine bencina ni znal prav zracunati, pa je bil clovek na tleh in nikamor se mu ni mudilo.
> jih naslednjič ne ponovi.
To je res samo pogojno. Vcasih ja, vcasih ne. Povsem odvisno od situacije. Bi rekel, da to manjkrat drzi, kot ne.
Nekega avtopilota lahko sprogramiras za bistveno vec razlicnih situacij, kot se jih lahko nauci najbolj izurjen clovek in bo racunalnik reagiral vedno hitreje. Poleg tega, ga ne bo zagrabila panika. Voice recorder v kabini, pa ne bo nikoli posnel 'Oh Fuck!', ker bo racunalnik namesto, da bo rekel 'oh fuck', raje odreagiral na nek cim bolj pameten nacin.
Hja, sicer pa, lahko racunalnik naucimo pilotiranja bistveno hitreje, kot se ga nauci clovek. Preden clovek razume in dojame vse mozne situacije in kako bo odreagiral v taki situaciji, pretece mnogo mnogo let. Nek racunalniski program se tega nauci v casu, ki ga lahko zmerimo v dnevih.
Letalo pristaja, sredi steze, se pa znajde clovek z vozickom polnim prtljage. Kaj je najbolje? Zavirati? Zaviti stran? Dodati plin in ponoviti pristanek? Kdo se bo hitreje odlocil, clovek ali racunalnik? Kdo bo hitreje ugotovil razdaljo do ovire (pod pogojem, da sta oba opremljena s primernimi senzorji) in izracunal zavorno pot, pri trenutni hitrosti?
Clovek? Eh, tam sem dal link, ko se kolicine bencina ni znal prav zracunati, pa je bil clovek na tleh in nikamor se mu ni mudilo.
Thomas ::
> odkriti napako v sebi in jo ustrezno popraviti
Se strinjam.
Se strinjam.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
dr. Zgemba ::
Mogoče samo v premislek. Letalski promet je, z izjemo nekaterih železniških linij, že najbolj avtomatiziran od vseh vrst prometa. In tudi jaz trdno verjamem v še višjo stopnjo avtomatizacije. Razvoj je prav tako hiter kot v ostalih vejah, počasnejša (in pravilno j etako) je le vpeljava novotarij. Napake pač vodijo v katastrofo in veliko število smrtnih žrtev.
Kot so napisali že pred menoj je že nekaj časa izvedljiv popolnoma samodejni let brez posredovanja posadke. Vendar bi bila odprava pilotske posadke danes ekonomski samomor za vsako letalsko družbo, ne glede na to koliko bi prihranili pri plačah in šolanju pilotov. Zaupanje publike je enostavno prenizko za kaj takega.
Kot so napisali že pred menoj je že nekaj časa izvedljiv popolnoma samodejni let brez posredovanja posadke. Vendar bi bila odprava pilotske posadke danes ekonomski samomor za vsako letalsko družbo, ne glede na to koliko bi prihranili pri plačah in šolanju pilotov. Zaupanje publike je enostavno prenizko za kaj takega.
Phil ::
Lepo, da si omenil umetne nevronske mreže. Te res funkcionirajo na podoben način kot človeški možgani in so sposobne _pravega_ učenja.
Gradnja npr. odločitvenih dreves pa ni _pravo_ učenje?
Za človeka je značilno, da se iz svojih napak nekaj nauči in jih naslednjič ne ponovi. Računalniki pa zaenkrat ne znajo drugega kot izvajati napisane ukaze, četudi le-ti nimajo prav nobenega smisla.
Najmanjši problem je dodati eno funkcijo, ki ti popravi nevronsko mrežo (ali katero drugo metodo), tako da se naslednjič odloči pravilno.
LP
Gradnja npr. odločitvenih dreves pa ni _pravo_ učenje?
Za človeka je značilno, da se iz svojih napak nekaj nauči in jih naslednjič ne ponovi. Računalniki pa zaenkrat ne znajo drugega kot izvajati napisane ukaze, četudi le-ti nimajo prav nobenega smisla.
Najmanjši problem je dodati eno funkcijo, ki ti popravi nevronsko mrežo (ali katero drugo metodo), tako da se naslednjič odloči pravilno.
LP
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Predstavili zmogljivejši avtopilot (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 11522 (8974) | TechFreak |
| » | Dokumentarec o kontroli zračnega prometa, kaj bi vas zanimalo?Oddelek: Loža | 3655 (3138) | Stepni Volk |
| » | Nova zračna kasta: MicrojetOddelek: Novice / Ostale najave | 5802 (4252) | Stepni Volk |
| » | Letalo + DovoljenjeOddelek: Loža | 5325 (4944) | Stepni Volk |