Forum » Loža » zakaj lesen čoln potone
zakaj lesen čoln potone
slovencl ::
Zakaj poplnoma lesen čoln potone če zajame vodo. Če je les lažjo od vode bi moral še vedno plavat. Enako se naredi s kajakom...ves je plastičen (plastika je lažja od vode), ampak vseeno gre na dno če zajame vodo?
krneki ::
Če kaj vem je običajno les 0.80 vode, torej ga mora 20% gledati iz vode. Za plastiko bi pa rekel, da je večkrat težja od vode...spet odvisno od plastike.
frke ::
Ja, vse skupaj je očitno težje od vode. (les + motor + tovor itd)
Včasih je tudi sam les težji od vode, posebej če je svež.
Včasih je tudi sam les težji od vode, posebej če je svež.
Vesoljc ::
> Včasih je tudi sam les težji od vode, posebej če je svež.
kako ce so vcasih hlode posiljali down the stream po reki?
kako ce so vcasih hlode posiljali down the stream po reki?
Abnormal behavior of abnormal brain makes me normal...
Vikking ::
Včasih je tudi sam les težji od vode, posebej če je svež.
frke sedaj mi pa definiraj svež les! Ko boš vedu razliko med suhim in svežim lesom boš nehu "čirulečarule" pisat.
Smorny ::
Zadeva gre takole. Sam les je težji od vode. Les je porozen (majhne prazne luknjice), kar ima za posledico, da je naravno vlažen ali suh les plavalec, ampak le toliko časa, dokler se pore ne zasičijo z vodo. Takrat les potone.
Lesene barke in čolni se smolijo, da je preprečen vsop vlage v les.
edit:
Poroznosti nekaterih vrst lesa:
VRSTA ; les ; prostornina por % ; drugo
---------------------------------------------------------------------------------------
bor ; 25 ; 74 ; 1
jelka ; 22 ; 75 ; 3
bukev ; 45 ; 55 ; -
hrast ; 45 ; 55 ; -
gradbeniški priročnik, tehniška založba, LJ 1998, stran 223
Lesene barke in čolni se smolijo, da je preprečen vsop vlage v les.
edit:
Poroznosti nekaterih vrst lesa:
VRSTA ; les ; prostornina por % ; drugo
---------------------------------------------------------------------------------------
bor ; 25 ; 74 ; 1
jelka ; 22 ; 75 ; 3
bukev ; 45 ; 55 ; -
hrast ; 45 ; 55 ; -
gradbeniški priročnik, tehniška založba, LJ 1998, stran 223
Motiti se je človeško.
Ampak, če hočeš stvar totalno zajebati potrebuješ računalnik!
http://www.smorny.com/
Ampak, če hočeš stvar totalno zajebati potrebuješ računalnik!
http://www.smorny.com/
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Smorny ()
Vikking ::
kva ga ti sirješ s proznostjo vesoljc. REcimo: Pri vlažnosti 20% vsebuje 1m3 redke topolovine (z gostoto v absolutno suhem stanju 300kg/m3) 66kg vode, enak volumen gabrovine (z gostoto v absolutno suhem stanju 790kg/m3) in enako vlažnostjo 20% pa 158kg vode.
Prav tako poznamo drevesne vrste ki potonejo, predvsem nekatera tropska drevesa.
Kot prvič les ne moreš drugače zasičiti z vodo, na edini način da ga celega potopiš za dolgo časa (zelo teško doseči). Se pravi so celičnu lumni in celične stene popolnoma prepojeni z vodo, dosežena je napojitvena vlažnost.
tole je od Jackal-a iz teme Kamnitaladjica: "Hm... saj železo tut ne plava na vodi, pa so vseeno ladje iz njega.
ni treba kaj več dodati ali pač??? da je čist vseeno ali plava ali ne.
Les za ladje in čolne ima nekje ravnovesno vlažnost 16-18%.
Smorny: dejal si da se čolni smolijo oz. impregnirajo, da ne vpije vode. Pozabljaš pa da impregnacija se vpije v les kot voda in doda na teži. Primer: Pri impregnaciji bukovine z vlažnostjo 18
% bomo na kubični meter lesa porabili 489kg impregnacijskega sredstva z gosoto 1200kg/m3, kar predstavlja 41% delež oziroma 69% dodane snovi.
Smorny neki si pisal o poroznosti, pozabil pa napisati, da vpliva nato še: širina branik, delež kasnega lesa, delež različnih anatomskih tkiv potem se drevesne po poroznosti zelo razlikujejo med sabo pri jelki si napisal 25/75 pa noben ne ve zakaj se gre:
JELKA
- Rani les: stene 25%, pore 75%
- Kasni les: stene 51%, pore 49%
Razmerje gostote med ranim in kasnim lesom je 1,23
povprečna gostota (v absolutno suhem stanju) jelke: 410kg/m3, bukev 680kg/m3, recimo tropska vrsta gvajak ima gostoto 1220kg/m3, ebanovona 1150kg/m3, balsa 130kg/m3,...
Prav tako poznamo drevesne vrste ki potonejo, predvsem nekatera tropska drevesa.
Kot prvič les ne moreš drugače zasičiti z vodo, na edini način da ga celega potopiš za dolgo časa (zelo teško doseči). Se pravi so celičnu lumni in celične stene popolnoma prepojeni z vodo, dosežena je napojitvena vlažnost.
tole je od Jackal-a iz teme Kamnitaladjica: "Hm... saj železo tut ne plava na vodi, pa so vseeno ladje iz njega.
ni treba kaj več dodati ali pač??? da je čist vseeno ali plava ali ne.
Les za ladje in čolne ima nekje ravnovesno vlažnost 16-18%.
Smorny: dejal si da se čolni smolijo oz. impregnirajo, da ne vpije vode. Pozabljaš pa da impregnacija se vpije v les kot voda in doda na teži. Primer: Pri impregnaciji bukovine z vlažnostjo 18
% bomo na kubični meter lesa porabili 489kg impregnacijskega sredstva z gosoto 1200kg/m3, kar predstavlja 41% delež oziroma 69% dodane snovi.
Smorny neki si pisal o poroznosti, pozabil pa napisati, da vpliva nato še: širina branik, delež kasnega lesa, delež različnih anatomskih tkiv potem se drevesne po poroznosti zelo razlikujejo med sabo pri jelki si napisal 25/75 pa noben ne ve zakaj se gre:
JELKA
- Rani les: stene 25%, pore 75%
- Kasni les: stene 51%, pore 49%
Razmerje gostote med ranim in kasnim lesom je 1,23
povprečna gostota (v absolutno suhem stanju) jelke: 410kg/m3, bukev 680kg/m3, recimo tropska vrsta gvajak ima gostoto 1220kg/m3, ebanovona 1150kg/m3, balsa 130kg/m3,...
Schpes ::
predvsem pa:
plava ali tone zaradi ARHIMEDA! pa če je govora o lesu ali betonu ali jeklu v kakršnokoli tekočini...
LP!
plava ali tone zaradi ARHIMEDA! pa če je govora o lesu ali betonu ali jeklu v kakršnokoli tekočini...
LP!
(-:
Smorny ::
Viking: napisal sem lepo: les, pore, ostalo.
Sploh pa je treba znati izbrati stopnjo strokovnosti odgovora! Mislim, da nisem preveč posploševal, težil pa tudi ne. Les ne rabi biti cel pod vodo, da se zasiči. Obstaja tudi kapilarni dvig, ki pomaga dvigovati nivo zasičenosti, s tem spet malo potone, zasičenost spet dvigne itn. dokler ni les dovolj zasičen, da potone. Me pa veseli, da poznaš sestavo lesa.
Sploh pa je treba znati izbrati stopnjo strokovnosti odgovora! Mislim, da nisem preveč posploševal, težil pa tudi ne. Les ne rabi biti cel pod vodo, da se zasiči. Obstaja tudi kapilarni dvig, ki pomaga dvigovati nivo zasičenosti, s tem spet malo potone, zasičenost spet dvigne itn. dokler ni les dovolj zasičen, da potone. Me pa veseli, da poznaš sestavo lesa.
Motiti se je človeško.
Ampak, če hočeš stvar totalno zajebati potrebuješ računalnik!
http://www.smorny.com/
Ampak, če hočeš stvar totalno zajebati potrebuješ računalnik!
http://www.smorny.com/
t-zonaz ::
A je že kdo slišal za vzgon.
Aleluja...Arhimed...
beri..
Vzgon je sila, ki deluje na potopljeno telo v mirujoči tekočini. Sila vzgona kaže v nasproti smeri od sile teže in je po Arhimedovem zakonu po velikosti enaka teži izpodrinjene tekočine. Zaradi vzgona telesa plavajo na gladini kapljevine, kadar zmnožek prostornine telesa in gostote tekočine presega maso telesa, oziroma so navidezno lažja, če so potopljena v tekočino.
Aleluja...Arhimed...
beri..
Vzgon je sila, ki deluje na potopljeno telo v mirujoči tekočini. Sila vzgona kaže v nasproti smeri od sile teže in je po Arhimedovem zakonu po velikosti enaka teži izpodrinjene tekočine. Zaradi vzgona telesa plavajo na gladini kapljevine, kadar zmnožek prostornine telesa in gostote tekočine presega maso telesa, oziroma so navidezno lažja, če so potopljena v tekočino.
t-zonaz
Azrael ::
Če prav razumem je vprašanje nekako tako: Zakaj potonel lesen ali plastičen čoln/ ladja, če se trup preluknja ali kako drugače napolni z vodo.
Arhimedov zakon je pravi odgovor. Če je skupna teža plovila (trup, oprema, tovor, potniki... in vdirajoča voda), večja kot je teža vode, ki jo plovilo izrine, potem se zadeva potopi.
Dejstvo koliko je material trupa ploven (plava sam od sebe) ni pomembno, ker je teža vdirajoča vode velika in vleče plovilo na dno.
Še številke: Specifična masa zraka je 1.2928 kg/m3 (pri 0°C), vode pa ~1000kg/m3. Ko v plovilo teče voda in iz plovila izriva zrak, se teža ki jo mora plovilo nositi, povečuje za faktor >800; oz. vsak potopljen m3 pomeni >800 kg dodatne teže. V bistvu ladja ali čoln plava zaradi zraka, ki je v njem, material trupa je samo finesa.
LP, Azrael
Arhimedov zakon je pravi odgovor. Če je skupna teža plovila (trup, oprema, tovor, potniki... in vdirajoča voda), večja kot je teža vode, ki jo plovilo izrine, potem se zadeva potopi.
Dejstvo koliko je material trupa ploven (plava sam od sebe) ni pomembno, ker je teža vdirajoča vode velika in vleče plovilo na dno.
Še številke: Specifična masa zraka je 1.2928 kg/m3 (pri 0°C), vode pa ~1000kg/m3. Ko v plovilo teče voda in iz plovila izriva zrak, se teža ki jo mora plovilo nositi, povečuje za faktor >800; oz. vsak potopljen m3 pomeni >800 kg dodatne teže. V bistvu ladja ali čoln plava zaradi zraka, ki je v njem, material trupa je samo finesa.
LP, Azrael
Nekoč je bil Slo-tech.
Matev ::
saj lesen čoln sploh ne potone
če je zalit z vodo deluje kot da bi lebdel ali tik pod površjem vode ali pa ga gleda malo ven
seveda če ni na čolnu kaj takega kar bi ga potopilo
če je zalit z vodo deluje kot da bi lebdel ali tik pod površjem vode ali pa ga gleda malo ven
seveda če ni na čolnu kaj takega kar bi ga potopilo
BluPhenix ::
Ja folk, čoln plava zaradi vzgona, ne ker je les lažji od vode. Sej lahko narediš tudi betonski čoln in je velika verjetnost, da bo zelo dobro plaval.
Osnovna šola in to...
Osnovna šola in to...
nuky ::
tule je prvi razlog vzgon ja...
tole nism sigurn zato ce sm se zmoto me ne drzat cist za besedo in me nej popravi-> masa izpodrinjene vode mora bit enaka (kriticna tocka) ali vecja masi colna.. in takrat bo coln plul.. ko bo v tem primeru lesen coln sprejel prevec vode bo masa colna vecja od izpodrinjene vode in takrat bo seveda potonil... ker bo sel skozi kriticno tocko in potem je pot se samo navzdol :p
zato recmo bi lahko ladja plula tudi z luknjo v trupu.. kot npr pri titaniku.. lahko bi plul naprej ce bi imel poplavljenih samo nekaj spodnjih prostorov.. ampak jih je mel enega al dva menda prevec in zato je potonil..
tole nism sigurn zato ce sm se zmoto me ne drzat cist za besedo in me nej popravi-> masa izpodrinjene vode mora bit enaka (kriticna tocka) ali vecja masi colna.. in takrat bo coln plul.. ko bo v tem primeru lesen coln sprejel prevec vode bo masa colna vecja od izpodrinjene vode in takrat bo seveda potonil... ker bo sel skozi kriticno tocko in potem je pot se samo navzdol :p
zato recmo bi lahko ladja plula tudi z luknjo v trupu.. kot npr pri titaniku.. lahko bi plul naprej ce bi imel poplavljenih samo nekaj spodnjih prostorov.. ampak jih je mel enega al dva menda prevec in zato je potonil..
Matev ::
o lesu govorimo
lesen čoln tudi če je prelomljen na polovico ne potone
to se lepo vidi na zgornjih dveh slikah
če ima pa ta čoln še kaj poleg lesa -ali če se je ta les napil vode in pridobil na teži - potem se potopi
lesen čoln tudi če je prelomljen na polovico ne potone
to se lepo vidi na zgornjih dveh slikah
če ima pa ta čoln še kaj poleg lesa -ali če se je ta les napil vode in pridobil na teži - potem se potopi
nuky ::
no to ne vem ce ne potone al ja.. sam jst sm ze dost potopljenih lesenih colnov vido... je pa mozno da se je napil vode ja in da je zato potonil...
ce pa ne potone potem je pa njegova masa izpodrinjene vode enaka masi samega sebe...potem bi ga lahko tudi potisno en meter nizje kot je npr tam na sliki.. potopil se nebi ampak bi ostal tam do kamor si ga potiso... "lebdel" bi v vodi
ce pa ne potone potem je pa njegova masa izpodrinjene vode enaka masi samega sebe...potem bi ga lahko tudi potisno en meter nizje kot je npr tam na sliki.. potopil se nebi ampak bi ostal tam do kamor si ga potiso... "lebdel" bi v vodi
Matev ::
da bi lebdel je malo verjetno - bi ga tok zagotovo nesel kam
lesen čoln je na slikah sicer skoraj potopljen - a ga malo še vseno vn gleda
kot vrh ledene gore
lesen čoln je na slikah sicer skoraj potopljen - a ga malo še vseno vn gleda
kot vrh ledene gore
nuky ::
aja sm zle vido da sm prav definicijo povedo.. nism vido da jo je napiso ze Arzel ;)
pa BluePhenix tud ti mas prav ja.. sm gledo ko so v nekem ameriskem mestu po reki spravlal cel betonski odsek nekega podzemnega (podvodnega) predora.. in kot sam je plul na vodi, tezak ne vem kolk vec 100 ton verjetno.. ko so ga pripeljali na pravo mesto so ga samo napolnili z vodo in s tem potopili..
em ja matev sej ti devam prav... em lebdel sm mislo samo da bi lebdel na isti globini vode... ja no verjetno ga noben ni poskuso potisnat nizje ;)
pa BluePhenix tud ti mas prav ja.. sm gledo ko so v nekem ameriskem mestu po reki spravlal cel betonski odsek nekega podzemnega (podvodnega) predora.. in kot sam je plul na vodi, tezak ne vem kolk vec 100 ton verjetno.. ko so ga pripeljali na pravo mesto so ga samo napolnili z vodo in s tem potopili..
em ja matev sej ti devam prav... em lebdel sm mislo samo da bi lebdel na isti globini vode... ja no verjetno ga noben ni poskuso potisnat nizje ;)
Zgodovina sprememb…
- spremenil: nuky ()
Smorny ::
Matev ima prav. Čoln se ne potopi še nekaj časa. Zakaj, pa sem že enkrat napisal.
Motiti se je človeško.
Ampak, če hočeš stvar totalno zajebati potrebuješ računalnik!
http://www.smorny.com/
Ampak, če hočeš stvar totalno zajebati potrebuješ računalnik!
http://www.smorny.com/
BluPhenix ::
Sori, ampak meni se zdita čolna na slikah potopljena. Sej ni nujno, da gre potopljena stvar do dna, lahko lebdi tudi 10 cm pod gladino. Ni v bistvu to pomen potopitve. Da je z vseh strani obdano s tekočino?
Stari čolni se pa čez čas res napijejo in se uležejo na dno.
Stari čolni se pa čez čas res napijejo in se uležejo na dno.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: BluPhenix ()
Matev ::
blue motiš se
če ga nekaj gleda ven ni potopljen
pač plava - tako kot ti plavaš z glavo ven iz vode
ali pa plava ledena gora
če ga nekaj gleda ven ni potopljen
pač plava - tako kot ti plavaš z glavo ven iz vode
ali pa plava ledena gora
BluPhenix ::
Ja no, jaz gledam malo drugače, ali plava človek, ali plava čoln.
Ok, plava morda ni najboljša beseda, vseeno pa sta tista dva čolna tako neuporabna, torej zame ne "plavata". Sem se razjasnil kako mislim?
Ok, plava morda ni najboljša beseda, vseeno pa sta tista dva čolna tako neuporabna, torej zame ne "plavata". Sem se razjasnil kako mislim?
slovencl ::
nuky, si že slišal za podmornico, ta lahko celo izbira ali bo plavala ali ne...pa ima več kot 100ton
Samo pri tih dveh fotkah se ne vidi kaj je pod čolnom...kaj če je bil to le brodolom in je čoln nasedel na skalo
Samo pri tih dveh fotkah se ne vidi kaj je pod čolnom...kaj če je bil to le brodolom in je čoln nasedel na skalo
nuky ::
slovencl.... in zaka pr podmornicah nebi drzal isto? ves kolkiko litzrov vode izpodrine... ?... pri podmornicah drzi ista formula... zato pa lahko tudi miruje v vodi... kok se pa potaplja in dviguje pa upam da ti ni potrebno razlagat?
Vikking ::
smorny: Sploh pa je treba znati izbrati stopnjo strokovnosti odgovora! Mislim, da nisem preveč posploševal, težil pa tudi ne. Les ne rabi biti cel pod vodo, da se zasiči. Obstaja tudi kapilarni dvig, ki pomaga dvigovati nivo zasičenosti, s tem spet malo potone, zasičenost spet dvigne itn. dokler ni les dovolj zasičen, da potone. Me pa veseli, da poznaš sestavo lesa.
Če govorima o lesu, potem veš da obstaja prosta in vezana voda, prosta voda se nahaja v celičnih lumnih in nekje do 30% lahko z zračnim sušenjem spravimo to prosto vodo iz lesa. Pod točko 30% (TNCS - točka nasičenja celičnih sten) pa se začne druga pesem, voda zelo težko izhaja uporabljamo sušilnice in potrebujem kar nekaj energije da jo dobimo ven, pod 30% se začne les krčiti, zvijati pri sušenju (začnejo se pojavljati napake). Če je les potopljen v vodo, se prosti lumni lahko dokaj hitro napojijo z vodo, da pa vezana voda pride v celične stene pa potrebujem kar nekaj časa, zato pa se čoln teško potopi na dno (les se zelo težko prepoji z vodo) od tega so tudi odvisne število branik, delež kasnega in ranega lesa, velikost lumnov. Poleg tega imaš tudi lesene sode, in če bipri lesenih sodih voda hitro napojila proste lumne in celične stene, potem bi nam iz čel kaj kmalu začelo špricati vino, in bi za martina kaj žalostno praznovali.
Kapilarni dvig? A se ne dogaja kapilarni dvig pri živem drevsu ko voda potuje iz korenin do listov, predvsem pa tam potuje po kambiju, ki ga pri obdelanem lesu ni.
Če govorima o lesu, potem veš da obstaja prosta in vezana voda, prosta voda se nahaja v celičnih lumnih in nekje do 30% lahko z zračnim sušenjem spravimo to prosto vodo iz lesa. Pod točko 30% (TNCS - točka nasičenja celičnih sten) pa se začne druga pesem, voda zelo težko izhaja uporabljamo sušilnice in potrebujem kar nekaj energije da jo dobimo ven, pod 30% se začne les krčiti, zvijati pri sušenju (začnejo se pojavljati napake). Če je les potopljen v vodo, se prosti lumni lahko dokaj hitro napojijo z vodo, da pa vezana voda pride v celične stene pa potrebujem kar nekaj časa, zato pa se čoln teško potopi na dno (les se zelo težko prepoji z vodo) od tega so tudi odvisne število branik, delež kasnega in ranega lesa, velikost lumnov. Poleg tega imaš tudi lesene sode, in če bipri lesenih sodih voda hitro napojila proste lumne in celične stene, potem bi nam iz čel kaj kmalu začelo špricati vino, in bi za martina kaj žalostno praznovali.
Kapilarni dvig? A se ne dogaja kapilarni dvig pri živem drevsu ko voda potuje iz korenin do listov, predvsem pa tam potuje po kambiju, ki ga pri obdelanem lesu ni.
ferdo ::
Plava lahko bilokaj, samo če je masa izpodrinjene tekočine večja od mase "biločesa" , sem prav povedal?, oz. poenostavim, rabiš vgon, isto je z letenjem, če ni dovolj vzgona, ne boš letel, kar pa je včasih relativno
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
» | Fizika help for my m8Oddelek: Šola | 876 (715) | lma0o0 |
» | Hoja po vodiOddelek: Loža | 4106 (3418) | bosmla |
» | tragedija na savi! (strani: 1 2 3 )Oddelek: Loža | 15306 (9160) | Icematxyz |
» | zakaj kamen odskakuje po vodi (strani: 1 2 )Oddelek: Loža | 6917 (5387) | Thomas |
» | Fizikalne naloge - Energija, močOddelek: Šola | 3672 (3362) | gzibret |