večkratno shranjevanje mp3, ogg

Na kratko - artefaktov je ob vsakem ponovnem kodiranju več.
Poanta izgubnega komprimiranja je, da se čim manj opazi(!) razliko med vhodom in izhodom. Kaj kdo opazi med ljudmi ni enako, načeloma pa velja, da ne opazimo zvoka, ki je frekvenčno ali amplitudno maskiran. Prav tako ljudje težko opazijo majhne razlike v fazi. Na račun ne-opažanja zato lahko dodamo in odvzamemo frekvenčne detajle in malo skvarimo fazo (kodeki delujejo v frekvenčnem prostoru), zato da lahko zvok čim krajše zapišemo. Kaj, koliko, kje ljudje opazijo in ne opazijo opisuje psihoakustični model - vsak kodek ima malo po svoje narejenega - takega, kot se je avtorjem zdelo(!), da na izhodu še najbolje posnema vhod. Za govor so pomembne druge stvari kot za glasbo - pa tudi med vrstami glasbe, tipi inštrumentov so zahteve precej različne. Pri glasbi je vsak model in vsak kodek nek kompromis , ki naj bi kar najbolje kodiral čimbolj raznoliko glasbo.

Ko boš ti enkrat že kodirano glasbo poslal skozi filter, se zna zgoditi, da boš opazil defekte (spremembe), ki jih je kodek vnesel, za prihranek na prostoru - če jih že nisi prej. (Pa tudi idealnih filtrov ni, tako da ti bo filter že kar sam dodatno pokvaril zvok).

Ko boš ponovno kodiral, bo kodek spet vnesel spremembe glede na trenutni vhod. Na ta način se ti lahko recimo zgodi, da je bilo v prvem prehodu fazno odstopanje dovolj majhno, da ne bo opazno. V drugem prehodu pa se zna sešteti s prvim (in filtrovim) in glede na original zna biti faza dovolj mimo, da boš opazil. Podobno velja za vsak zvočni detajl.

Tako po izkušnjah lahko rečem, da ponovno kodiranje glasbe, ki je bila že v prvo kodirana dovolj slabo, da so artefakti opazni ali celo očitni ne pride v poštev, ker zvok v vsakem takem prekodiranje degenerira (psihoakustični model ponavadi ne vključuje enkrat že zakodirane glasbe in s tem povezanih lastnosti).
Dobra ideja je poslušati, kdaj prvič opaziš razliko ko znižuješ bitrate kodiranja in nato zakodirati z nekaj večjim. Tako ti ostane še nekaj prostora za naknadno igranje.
Če je bil zvok že v začetku zakodiran dovolj kvalitetno, da nisi opazil razlike, si načeloma lahko privoščiš še nekaj editiranja. Kakšnih groznih sprememb najbrž ne boš slišal.

Pri izgubni kompresiji gre od zmeraj za to, kaj se ti zdi, da slišiš in ne za veristično posnemanje realnosti. Ti sam si merilo kvalitete, ki jo potrebuješ zase - če te res mučijo težave s problemi, si pač kupi novo opremo. Avdiofilstvo in izgubna kompresija pač ne gresta skupaj.