Kris Kringle svetuje

• Sergej Berišaj Janez Nučič Matevž Bokalič :: 18. dec 2001

Božiček (ali pa Deda Mraz, vaš omiljeni sibirski psiho, pač, odvisno od običaja) vas bo letos verjetno zopet po stari navadi obiskal in vam prinesel goro daril. Saj vem, da si vsi želite najmočnejšega ultimativnega računalniškega pošastka, toda kaj, ko bi dedka mraza tak kalkulator stal ogromno denarja in bi vam zato prinesel samo listek, na katerem bi pisalo "insufficient funds". Vi bi sicer bridko jokali, toda dosegli ne bi popolnoma nič. Da do tega ne bi prihajalo, smo spisali vodič po nakupih za novega leta dan. Kaj kupiti, česa ne kupiti sploh ter česa se ogibati. Ali nas slovenski prodajalci nategujejo in zakaj ja? Se splača iti po novoletnih nakupih v tujino?

Kaj sploh kupujemo?

V tem članku se bomo mi, vaša najljubša administratorja ter en malo bolj len pisun in posojevalec mobitela, nekako omejili na izbiro, pri kateri ne boste zapravili preveč denarja, a boste hkrati imeli dosti računske rezerve za še kako leto in pol vnaprej (heh). Pogledali bomo le vsebino šatulje, tako da gizmoti kot so monitorji, zvočniki, miši ter tipkovnice pripadajo kakšnemu od člankov prihodnosti.

Procesorji

Verjetno je že vsakemu računalniškemu neznalcu znano, da se Intelovih procesorjev ne splača več kupiti. S P4 procesorji bodo, vsaj po mojem (whereas mojem = Sergiovem) mnenju, Intelovci zadeli šele pri končanem prehodu na 0.13 mikronsko tehnologijo ter dokončano sezono parjenja s pomnilniško tehnologijo DDR. Do takrat bo pretečene še veliko vode. Sicer lepo možnost ponujajo novi Celeroni, temelječi na Tualatin jedru, saj so takisto grajeni v 0.13 mikronski tehnologiji, z malo truda jih pa lahko pripravimo na delovanje tudi na starih BX ploščah, pa tudi navijajo se zelo hvaležno, a kaj, ko takega primerka še dolgo ne bo v naši materi Kokoški. Torej AMD. Spet se moramo omejiti na primerke, ki so dobavljivi v Sloveniji ter nosijo lepo, nizko ceno. Athlon XP je ime, ki bi nam že po pogojnem refleksu moralo pasti v glavo, pa tudi na Slo-Techu smo jih že testirali. Danes je naprodaj pet primerkov: 1500+ (1333 MHz) ,1600+ (1400 MHz), 1700+ (1466 MHz), 1800+ (1600 MHz) ter 1900+ (1666 MHz). Katerega od njih? Predlagava vam Athlona 1600+. Za približno 47.000 tolarčkov boste dobili ogromno nihajev na sekundo. Zakaj ravno tega? Ker je 1700+ deset tisoč tolarjev dražji, hkati pa je le 3.000 SIT dražji od 1333 megaherčne različice. S tem procesorjem boste pridobili veliko novih funkcij, ki so bile že razložene v enem od naših člankov ter za zvrhan pehar hitrosti. Tako, s centralnimi procesnimi enotami smo končali. 

Hladilniki

Tisti, ki ste ob tem prazničnem času brez denarja, a bi si svojemu računalu vseeno radi nekaj dodali, lahko kupite nov hladilnik za procesor, ki ima kar nekajkrat odločilno vlogo pri navijanju. Tudi haldilnike smo na Slo-techu že testirali, priporočal pa vam bi nakup Thermaltakeovega Dragon Orba 3 z bakrenim jedrom ter peklensko hitrim ventilatorjem, ki se vrti pri 7000 obratih, kar na žalost pomeni tudi veliko hrupa (6.000 SIT). Za tiste, ki ste bolj mirne narave, imate radi tišino ter ne menjavate procesorja vsakih nekaj ur (ane, Sergio... --Mate), pa je primeren hladilnik podjetja Zalman, CNPS5001, ki je tih, a kljub temu ponuja dobro hlajenje. Preselimo se na matične plošče.

Matične plošče

Matične plošče so eden izmed najbolj pomembnih delov računalnika. Če ste zagrizen navijač (ne KK Olimpije), potem je dobra izbira le-te še bolj pomembna. Plošče temeljijo na različnih čipovjih. Naj jih nekaj naštejem: AMD 761, VIA KT266A, SIS735... Veliko je odvisno od nabora čipovij, toda glavni dejavnik za vkupspackanje dobre plate je še vedno načrtovanje in raziskave izdelovalca. Torej, ker se vas veliko ukvarja z britjem (hehe, Sergio, a si predstavlaš kosmat procesor -- alien-w (oh, ja, ja, jaaa!! --Sergio)) komponent, bomo izbrali dobro, hitro ter sposobno dobrega navitja. Ker so je takih plošč veliko, jih bomo našteli le nekaj, potem pa se boste sami odločili, katera vam najbolj ustreza. Elite K7S5A, Epox 8KHA+ ter Iwill XP333. Elitova plošča stane približno 26.000 SIT, Epoxova 41.000 SIT, IWillova pa je približno toliko kot Epoxova. Elite je malce slabša pri navijanju, toda je poceni, Iwill je dobra, dovolj hitra in stabilna (test sledi), Epox pa je ultimativna navijaška osnovna plošča. Odločite se med temi tremi. Sicer vam najbolj priporočam EPoXovo rešitev, a to je le zaradi malih bonbončkov, ki jo razlikujejo od ostalih (šest PCI rež, DEBUG displej, dobra OCabilnost,...). To ploščo smo pred mesecem tudi testirali ter bili z njo zelo zadovoljni. Na internetu se pojavljajo tudi govorice, da EPoX razivja nov BIOS, s katerim boste lahko plošči spreminjali razmerje hitrosti CPU:RAM, kar pomeni, da boste lahko navili pomnilnik na poljubno frekvenco, medtem ko bo proceosr delal nenavit. Če hočete ploščo kupiti v Sloveniji, boste zanjo odšteli predragih 41 prešernov. Le en namig: Klik!

Grafične kartice

To področje se je v preteklem mesecu dodobra prevetrilo. Prihod ATIjevega R200 procesorja, prenova ATIjeve proizvodne linije, nVidiine grožnje z izdajo GF4 februarja 2002, izid GF3 Ti200 in Ti500 kartic ter GF2 Ti. Kaj kupiti v tem gozdu kartic? GF3 Ti500 je zagotovo predrag za kakršenkoli resen razmislek. Radeon 7500 ponuja res premalo za svojo ceno, o Radeonu 7200 sploh ne gre razmišljati, GF2 Ti ne podpira DirectX 8, sicer pa dela dobro... Tako nam ostanejo tri kartice: Radeon 8500 Retail, Radeon 8500 OEM ter nVidiin Geforce3 Ti200. Takoj bi vam priporočil Radeona 8500, ampak ga še ne morem, ker ga v Sloveniji še ni v prodaji. Pa predividevajmo: Razlika med Retail ter OEM izvedenko ATIjevega Radeona 8500 je v ZDA 100 dolarjev, kar nekako nakazuje, da bo Radeon 8500 Retail v Sloveniji stal zajetnih 95 tisočakov, kar ga postavi v nezavidljiv položaj. Preostane vam nakup GF3 Ti200, saj kartica podpira vse možnosti DirectX 8, prikazuje lepo sliko ter se jo da zelo lepo naviti ter iztisniti ven vsaj toliko, da bo zadeva delovala na hitrosti originalnega GF3. Če vam pa brez ATIjevega Radeona živeti ni, vam spet svetujem: Obiščite Essedi v Italiji, kjer se retail (za tiste, ki ne veste, to je proizvod v škatli za končnega kupca) verzija ATIjevega Radeona 8500 prodaja po več kot ugodnih 60.000 SIT + IVA, kar znese 72.000 SIT. Za 72.000 SIT dobite hitrostnega prvaka z izjemno sliko za izjemno nizko ceno. Ti, ti, slovenski prodajalci...

Pomnilnik

Ker se je pominilik zadnje čase malce podražil, moramo malce razmisliti, koliko ga bomo kupili. Če kupujete pomnilink za stare plošče s SDR moduli, pač kupite SDR pomnilink. Priporočamo 7 nanosekundnega PC133, saj vas tako ne bo oviral pri navijanju, pa še nekaj hitrosti boste pridobili. Kaj pa DDR? Hja, ker je 256MB DDR pomnilnika že zajetnih 21 tisočakov, se vprašajte, koliko ga potrebujete. Zaenkrat vam priporočam "samo" 256 mega zlogov, saj boste za 512 le-teh odšteli skoraj toliko kot za procesor. ECC se ne izplača, saj ne doprinese velikih razlik, cena pa je sicer skromnih, a pomembnih 3000 SIT višja. Kupite običajni 256MB PC2100 DIMM modul ter ga veselo zadegajte v matično ploščo. Ko se bo pocenil, si ga privoščite še enkrat toliko. Veselje bo viselo v zraku in šampanjec bo šprical iz nebes (in prah si in v prah se povrneš... I hate poets. --Sergio).

Zvočne kartice

Audigyjevo družino zvočnih kartic smo že testirali. Dva predstavnika smo izmučili. Platinuma ne potrebujete, če ne boste delali z Audigy live-driveom, tako da si izberite SoundBlaster Audigy Player. Le-tega prodajajo v dveh različicah. Retail in OEM. Razlika je v tem, da ima retail različica pozlačene kontakte, ter da ima veliko priloženega programja. Obe kartici imata FireWire, tako da se sami odločite, če mislite odšteti 8.000SIT več za pozlačene kontakte ter za ogromno bolj ali manj uporabne programske opreme. Retail verzija stane okoli 32.000SIT, OEM pa 24.000. Odločitev je zopet vaša.

Diski

Kar nekaj uporabnikov, še več pa podjetij, zanemarja diske pri sestavljanju računala, a so ti še kako pomembni, najbolj pri nalaganju sistema ter pri zaganjanju raznoraznih programov. Na začetku se moramo vprašati kaj sploh hočemo, ali želimo hiter in velik disk ali pa nam je, bolj kot hitrost, pomembna tihost diska. Hitri so IBMovi diski iz družine IC-35 ali ljubkovalno Ericssoni. Podpirajo ATA100 standard in se vrtijo z 7200 obrati. Dobite jih v velikostih 20 GB (29.000 SIT), 40 GB (36.000 SIT) in 60 GB (45.000 SIT). Velikost si izberite sami, ne priporočam pa vam najmanjše inačice, saj je 20 GB absolutno premalo prostora pa še skoraj pregrešno draga je. V razredu tišjih diskov pa priporočam izbiro med dvema Maxtorjevema diskoma, ki se vrtita z 5400 obrati in sta tudi cenovno zelo ugodna, prvim v velikosti 40 GB (29.000 SIT) in drugim 60 GB (36.000 SIT).

Optične enote

Ko pridemo do optičnih enot, pa stvari postanejo kar zelo zapletene, ker je izbira zelo velika, za nekatere že kar zastrašujoča. O raznih zapisovalcih kakršnihkoli DVD ploščkov tukaj ne bom govoril, ker so, tako pogoni, kot tudi mediji zaenkrat še predragi. Ostanejo nam torej "le" še zapisovalniki CDjev, bralniki le-teh ter bralniki DVD medijev. Tukaj se boste morali sami odločiti kaj sploh potrebujete. Med navadnimi CD-ROMi imate možnost izbire med nešteto različnimi primerki noname proizvajalcev s hitrostmi okoli 50x, ki vas bodo olajšali za okoli 10 tisočakov. Če pa želite izgledati bolj računalnikovanja vešči, si izberite Teacov 40x pogon. Naj vas od nakupa nikar ne odvrne maksimalna hitrost 40x, saj je ta pogon hitrejši od večine ostalih pogonov. Njegova slabost je le cena, saj je ta za 4 tisočake višja od ostalih pogonov. Naslednje poglavje so zapisovalniki in prepisovalniki CD medijev, tako imenovane CD-RW enote. Teh je na našem tržišču ogromno, pred nekaj časa (kar dolgo časa, bi rekel) pa smo jih testirali tudi na Slo-Techu. Trenutno najhitrejši zapisovalnik na trgu je najverjetneje Plextorjev 24-kratnik (PX-W2410TA), ki pa je, tako kot vse komponente višjega razreda, drag in vas bo olajšal za približno 48 prešernov. Če boste imeli v svojem abaku le en pogon, ki ga ne boste uporabljali za branje DVD medijev, si izberite Teacovega 16-kratnika (CD-W516E), ki se ponaša s kratkimi dostopnimi časi, stane pa okoli 35.000 tolarjev. Za tiste, ki želite zapisovalnik za čim nižjo ceno, pa vam svetujemo nakup Waitecovega Saurusa, saj za nizko ceno (24.000) ponuja dobre zmogljivosti. Ostane nam še zadnja kategorija, bralniki DVD ploščkov, ki so na trgu že več kot 3 leta, a se kar nekako nočejo prijeti, kljub temu pa se je izbira v zadnjem času nekoliko povečala, a še vedno med njimi kraljuje Pioneer, ki ponuja branje DVDjev s 16-kratno hitrostjo, branje CDjev pa s 40-kratno hitrostjo, s svojim načinom vstavljanja pločkov skozi režo pa še lepo izgleda (24.000 SIT). Za nesrečne lastnike Mini-tower ali Desktop ohišij pa obstajajo tudi all-in-one enote, v katerih so združeni tako zapisovalniki in bralniki CDjev, kot tudi bralniki DVDjev, od katerih pa vam bi priporočal Ricohov model.

Zaključek

Tako. Prebili smo se čez vse pomembnejše enote, ki pač morajo krasiti notranjost našega računala. Sedaj vam lahko samo še zaželimo dobro taktiko pri izsiljevanju denarja iz vaših sponzorjev. Mogoče bo pomagalo, če si boste članek natisnili, ga pomolili staršu pod nos ter rekli "lahko bi zahteval še nekaj dooooosti, dooooooosti dražjega". Lahko vam pa zagotovimo, da boste z računalnikom, sestavljenim po naših navodilih, še dolgo dobro živeli. Pa srečn'ga pa zdrauga.