» »

ABIT BX133 RAID

Čipovje: i440, HPT370
Možne zunanje frekvence: 66, 75, 83, 84-200 po 1MHz
Faktorji pomnoževanja: 3.0x-8.0x ( Autodetect )
Možne voltaže: 1.3V-3.5V ( Autodetect )
DIMM reže: 3
PCI reže: 5
ISA reže: 1
AGP reža: 1 ( AGP 2x )

Hehe, ste mislili, da je BX čipovje mrtvo? Po pravici povedano, tudi jaz sem :(. Navkljub nesporni vladavini v zadnjih letih in posebnem prostoru v srcu vseh overclockerjev je treba takoj priznati, da so mu dnevi šteti. Ob VIAinem Apollo Pro133A mu je zadnji žebelj v krsto zabil prav naslednik, i815E. Sicer še vedno gre za enega izmed najbolj stabilnih in hitrih čipsetov, toda napredek na tem področju je zadnje čase prehiter, da bi mu bilo sposoben slediti več kot dve leti star izdelek.

ABIT pa očitno ni tega mnenja. Odločili so se, da je v starcu še vedno nekaj življenja in ga z elektrošoki obudili v življenje. Tako je pred nami že njihova deveta ( jop, prav ste prebrali... DEVETA! ) BX matična plošča. V čem se torej razlikuje od drugih in kaj nam ponuja? že na prvi pogled je očitna ena razlika: gre za prvo ABITovo BX matično ploščo ki ne uporablja Slot1 reže za procesor. Podjetje se premika z zadnjimi trendi in tako je BX133 RAID opremljena s Socket370 podnožjem.
Edina stvar, ki so jo še lahko dodali svoji široki paleti BX platk je bil novi HPT370 kontroler. In to so tudi storili. Kot veste že iz prejšnjih testov na Slo-Techu ta kontroler omogoča podporo ATA100 diskom ter, bolj pomembno, RAID konfiguracije.

Kako pa se vsa stvar obnese v praksi?


Kaj dobimo?

Za razliko od plošč namenjenih AMDjevim procesorjem so vse ABITove Intel plošče zapakirane v škatle črne barve. Zakaj je temu tako mi ni najbolj jasno, saj je peščena AMDjeva barva precej bolj všečna. Drugače pa gre za popolnoma enak design s kopico samohvalnih logotov ob strani. Saj ne da si jih nebi tudi zaslužili :).

Kot je navada pri ABITu in večini kvalitetnih proizvajalcev v škatli dobimo vse, kar bi rabili za normalno delo. To vključuje tudi dva 80 žilna IDE kabla, ki jih rabimo za vzpostavitev RAID polja, ki ga plošča omogoča. Prav tako je priložen tudi dodaten termalni kabel, ki ga priklopimo na matično ploščo in je namenjen merjenju temperature poljubne komponente v sistemu.

Seveda ne manjkajo tudi ustrezni HPT370 gonilniki na disketi ter klasičen ABITov CD prepoln zarnih dobrot, od vseh gonilnikov, do uporabnih programčkov, kot sta XStore Pro ter HW Monitor Pro. še vedno pa pogrešam Norton Ghost, ki bi za delo z RAID polji bil prava rešitev. Upam, da ga bomo videli pri kateri izmed poznejših ABITovih platk.

Priročnik je tipično ABITovski, kar pomeni kvaliteten. Lepo predstavi vse funkcije matične plošče ter po korakih vodi pri inštalaciji in usposobitvi le-te. Podrobno je razložen tudi BIOS, oziroma dokaj podrobno. Čeprav so naštete vse funkcije, vseeno nebi mogli doktorirati iz nastavitev, saj so razlage pri nekaterih preveč skope. Se pa zato odkupijo z zanimivo prilogo priročnika, ki razloži kaj RAID je, kako deluje ter komu je namenjen. Res odlično!


Značilnosti:

Prav zanimivo je ponovno pisat o BX matični plošči :). Zadnje čase sem namreč opisoval le VIAina čipovja in po pravici povedano se človek tudi tega naveliča... Tako pa imamo pred sabo staro dobro i440BX. Značilnosti verjetno poznate že na pamet, saj se zadnji dve leti niso nič spreminjale. Tako tukaj ne more biti govora o naprednih funkcijah, AGP 4x vodilu, 15im USB portom, ATA100 vodilih in podobnih high-tech stvareh. Nope, BX ponuja le osnove:

Seveda s takšnimi značilnostmi pri ABITu nebi dobili veliko kupcev, zato so ploščo nabiladli kolikor so le lahko. Prvo razlaga tistega 133 v imenu. ABIT ponuja tudi za BX neuradno frekvenco, 133MHz. To pomeni da na tej plošči delujejo tudi procesorji z zunanjo frekvenco 133MHz, če to podpira grafična kartica, seveda. BX namreč podpira ustrezen 1/4 PCI delitelj, grafične kartice pa bodo morale preživeti pri delitelju 2/3 in 89MHz vodila AGP ( default je 66MHz ). Seveda to ni nič posebnega, saj smo že dolgo nazaj navijali svoje BX plošče na 133MHz, toda zanimivo pa je le...

Druga očitna pomanjkljivost v dneh ko vsi govorijo o ultra hitrih diskih je ATA33. Rešitev za to pa je precej očitna: vgrajen HPT370 kontroler, ki starca precej naspidira. ABIT se je tako vrnil na stara pota vgrajevanja dodatnih kontrolerjev na matično ploščo. To ima pozitivne in negativne strani. Pozitivne so povsem očitne: ATA100 in RAID podpora, kar 8 možnih naprav, negativne pa manjša stabilnost plošče. No, vsaj prej je bilo tako ( za primer poglejte BE6ke, ki so marsikomu v ustih pustile zelo slab okus ). Za razliko od HPT366 ( ki ga srečamo na BE6, BP6, BE6-2... ) pa HPT370 ni imel težav z nobenim diskom. Znano je namreč da je starejši HighPointov kontroler imel združljivostne težave z nekaterimi diski... Sicer doma nimam velike zbirke diskov, toda ti s katerimi sem testiral in moj disk so delovali brezhibno.

Razširitvena zasnova plošče je omejena z BX čipovjem. Tako srečamo klasične 3 DIMM reže za maksimalno 1GB RAMa, 5 PCI vodil, 1 AGP ter 1 ISA vodilo. Na srečo BX ne podpira AMR in CNR rež in jih tako pri ABITu niso mogli uporabiti. Je pa zato toliko bolj vprašljivih le 5 PCI rež. Čeprav je na plošči silkscreen ( pripravljen prostor ) za 6 PCI slot ta ni uporabljen. Razlog je očiten: BXov PIIX4e SouthBridge podpira le 5 PCI vodil, od katerih je eno uporabljeno že za HPT370. Tako je v bistvu 5. PCI vodilo sposobno sprejemati le Slave naprave, kar pomeni da bo dobro kvečjemu le za kakšnega Voodooja2. Sicer bi ABIT lahko vgradil dodaten PCI-PCI Bridge ali pa arbitražni PCI čip, toda to bi ceno dvignilo nekam v višave...

Delitev IRQ resursov je precej klasično: AGP reža deli IRQ s prvo ali drugo PCI režo, 3. PCI deli IRQ z HPT370 kontrolerjem, 4. in 5. PCI pa z USB kontrolerjem.

Na plošči je, tako kot sem omenil že v uvodu Socket370 podnožje. To je sposobno sprejeti PPGA in FC-PGA procesorje. Tako je BX133 RAID prva ABITova BX plata s Socket370om. No, v prvem poskusu jim je implementacija odlično uspela. Okoli podnožja se nahaja kar nekaj velikih kondenzatorjev, oziroma bolj konkretno 11 1500uF in 10 1000uF kondenzatorjev. Ti zagotavljajo da ima procesor vedno dovolj električne energije in izravnavajo padce v napetosti. Posledica tega je seveda odlična stabilnost te matične plošče, toda več o tem pozneje. Tudi prostora okoli Socketa je veliko, čisto dovolj za ogromne overclockerske hladilnike.

Da pa imajo ti ogromno hladilniki od česa živeti so pri ABITu v bližino podnožja namestili kar dva 3-pinska priklučka za ventilatorje. Tretji se nahaja pod razširitvenimi režami in je namenjen priključitvi sistemskega ventilatorja. Sicer so me zadnje čase razvadili s svojimi Athlon platami, ki imajo 4 priključke, toda tudi trije so v večini primerov povsem dovolj. Če jih rabite več, potem že znate poskrbeti za dodatno napajanje :). Vrtljaje teh treh ventilatorjev spremlja stari znanec Winbond 83782D čip. Poleg ventilatorjev spremlja še tri temperature in 9 voltaž. Temperatura procesorja se odčitava z notranje diode, ki jo imajo vsi Intelovi Socket370 procesorji, sistemsko temperaturo meri posebna dioda, na tretje mesto pa lahko priklopite priloženi zunanji termalni kabel, ki ga namestite na kritično komponento v sistemu ( grafikulja, disk... ).


Overclockanje:

Da bi plošča bil zanimiva za širšo javnost oziroma overclockersko srenjo so jo morali napolniti z raznimi overclockerskimi možnostmi. Tako se na njej nahaja najbolj popoln SoftMenu III, kar sem jih kdaj videl. Presega celo tistega na ABIT KA7-100. To je eden način navijanja, drugi pa so že znana Dip stikala, ki pa so namenjena predvsem prednastavitvi plošče s strani prodajalca, če le-ti dvomijo v tehnično podkovanost kupca.

Kot smo navajeni od MehkegaMenija III imamo na izbiro tono različnih zunanjih frekvenc. Teh je kar 120. Motilo me je predvsem pomanjkanje izbire v najnižjem delu lestvice, saj tam srečamo le 66, 75, 83 toda s tem so pri ABITu pokazali komu je plošča namenjena. Predvsem lastnikom Copperminov in Celeronov2.

Ustrezno z zunanjimi frekvencami so pri ABITu ponudili tudi izbiro PCI in AGP deliteljev. Tako lako kadarkoli izbiramo med 1/2, 1/3, 1/4 za PCI ter 1/1 ter 2/3 za AGP. Toliko pogrešanega 1/2 delitelja za AGP še vedno ni, toda to ni pomanjkljivost matične plošče temveč čipovja. Sicer pa današnje grafične kartice nimajo preveč težav z delovanjem pri 89MHz AGP.

Kaj bi bil ABIT brez nastavitev voltaž? Tokrat me je ABIT malo razočaral. Kljub ogromnem možnem razponu voltaž plošča glede na tip procesorja določi zelo ozko izbiro. Tako boste npr. pri Copperminih voltažo lahko nastavili samo do 1.75V, kar včasih enostavno ni dovolj. To omejevanje pa je opazno na vseh novejših matičnih ploščah, tako ABITovih, kot drugih proizvajalcev. Razlog je verjetno v tem, da so uporabniki prevečkrat nastavljali previsoke voltaže ter tako poškodovali procesor. Kaj pa vem... :)

Poleg VCora je seveda možno nastavljati tudi VI/O ( Vio ). Gre za voltažo na matični plošči, oziroma DIMM, AGP/PCI režah in spreminjanje le-te lahko precej pripomore k stabilnosti. še posebej ker jo lahko spreminjamo od 3.2 do 3.9V!

Poleg vsega tega je možna tudi nastavitev, ki je nisem videl že kar nekaj časa in sicer latenca L2 predpomnilnika. S tem se raje igrajte samo izkušeni uporabniki... Privzete vrednosti so lepo označene tako da menda ne bo problemov :).

Kako se pa stvar obnese v praksi? Povsem po pričakovanjih... zelo stabilno in overclockabilno! Na žalost je nisem mogel preizkusiti s kakšnim Copperminom, tako da sem uporabil svojega starega dobrega Celerona 400. Dosegel sem že poprej ugotovljeno mejo, oziroma 590MHz. Razveseljivo je bilo predvsem kako malo voltaže sem za to potreboval, saj je lepo deloval pri 2.1V, kar mi dosleg ni uspelo na nobeni matični plošči. Stabilnosti pri višjih frekvencah ne morem potrditi, toda upam si trditi da je plošča tudi tam stabilna... če jih le prenese pomnilnik in grafična kartica.


Test:

Testni računalnik
Procesor: Intel Celeron 400
Pomnilnik: 128MB Mosel Vitalic PC133 SDRAM
Matična plošča: ABIT BX133 RAID
Grafična kartica: 3DFX Voodoo3 2000 AGP
Disk: IBM DTLA 305020 20,5GB ATA100
Drobnarije: SB Live! Player, Pionner DVD-114F
Softver: Windows 98, FIGS gonilniki za Voodoo3

Hm tudi tukaj bom bolj kratek. O performansah BX čipovja in s tem tudi matičnih plošč osnovanih na njem je bilo povedano že vse, kar se povedati da. Bolj zanimiva je primerjava z mladim rodom oziroma i825E čipovjem. Ker sem na testu hkrati imeli tudi ABIT SE6, ki je zasnovana prav na tem čipovju sem lahko naredil vzporedne teste. V prihodnosti bom napisal še članek kjer bom bolj podrobno obdelal razlike, dobre ter slabe strani obeh čipovij, za sedaj pa le nekaj benchmarkov.

Obe matični plošči sta bili nastavljeni na maksimalne vrednosti oziroma najhitrejše delovanje. Tako da v grafih ni optimiziranih verzij plošč. To pomeni da so testi bili narejeni pri CAS2 nastavitvah za pomnilnik ter podobno. Velja omeniti le to, da i815E matične plošče ne omogočajo delovanje pomnilnika pri 66MHz. O tem več v testu ABIT SE6, zaenkrat je dovolj če veste da je pomnilnik na SE6 deloval pri 100MHz, pri BX133 RAID pa pri 66MHz.

Prvo obvezen Sandra test :). Hitrost sem izmeril v CPU Benchmarku ter Memory Benchmarku oziroma dveh najpomembnejših benchih. So bile razlike velike? Pa poglejmo:

Razlike v procesorskem testu so, po pričakovanjih, povsem zanemarljive. So pa toliko bolj zanimive razlike v pomnilniškem testu. SE6 ima očitno precej večjo prepustnost. Zakaj? Prvi razlog je to, da je pomnilnik namesto pri 66MHz deloval pri 100MHz, pa tudi sam BIOS omogoča nekaj naprednih pomnilniških nastavitev, ki jih stari BX nima. Preden si ogledamo kako se te razlike poznajo v praksi si oglejmo še diskovne teste.

V ta namen sem uporabil Winbench 99 in naredil meritve pri Bussiness Disk Winmark ter High-End Disk Winmark. No, po pravici povedano sem naredil meritve tudi v HDTachu ampak sem screenshote po nesreči izgubil :(. Ker ima BX133 RAID vgrajen tudi HPT370 ATA100 kontroler sem prvo izmeril hitrost diska na native ATA33 vodilu, potem pa še na HPT370. SE6 pa tako ali tako podpira ATA100 že po defaultu.

Precej očitno je, da se BXovo ATA33 vodilo nikakor ne more primerjati z novim ATA100 standardom. Torej je ABIT naredil pravo potezo: BXu je odpravil eno izmed največjih pomanjkljivosti. HPT370 in i815E ATA100 pa sta precej različna. Medtem ko HPT370 v Bussiness benchu dosega precej boljše rezultate, je i815E precej hitrejši v High-End benchu...

Sedaj pa še tisto, kar ste čakali: benchmarki iger! Hitrost sem meril v treh igrah, Quake3, UT in MDK2. V vseh igrah sem resolucijo in detajle nastavil na najmanjšo možno izbiro, torej 640x480 in nizkokakovostne teksture... Zanimala me je predvsem surova hitrost in to je glede na moč testnega procesorja in grafične kartice najbolje meriti pri takšnih nastavitvah.

Razlike so, kot vidite, minimalne. Ignorirajte dolžino črt grafov ampak si oglejte številke napisane ob koncih. Očitno je, da sta si čipovji zelo podobni. Rahlo višje rezultate i815Eja lahko pripišemo predvsem hitrejšem delovanju pomnilnika. Lepo pa je videti, da stari BX še vedno ni za odmet!


Zaključek:

Heh, lepo je bilo spet testirate starega prijatelja, BX čipovje. Čeprav je čipovje že obupno zastarelo je že v osnovi bilo narejeno tako odlično, da je še zdaj ena izmed možnih izbir.

ABIT se je res potrudil in naredil definitivno najboljšo BX matično ploščo, kar sem jih kdaj videl. Edina možna konkuenca bi bila Epoxova EP-BX7+, toda teh pri nas ni za dobiti in jih verjetno tudi ne bo. Lepo je videti, da se ABIT zadnje čase precej nagiba k izdelavi stabilnih matičnih plošč, kar kaže veliko število kondenzatorjev ob Socket370 podnožju. Overclockerji boste nad BX133 RAID navdušeni! Kopica možnosti in popoln nadzor dajejo svobodo, ki jo lahko ponudi le malokatera plošča. še en veliki plus je HPT370 kontroler, ki BXu vdihne nekaj prekleto potrebne mladostnosti. Če pa imate dva enaka diska pa ste tako ali tako lahko v devetih nebesih... O RAIDu se resno izplača razmisliti, saj je povišanje hitrosti tudi v vsakodnevnem delu zelo očitno.

Glede na to, kar ponuja je plošča še relativno poceni. Dobite jo že za  37.990 SIT. Za to ceno boste le stežka dobili kaj boljšega, pa tudi veliko dražje matične plošče se v marsikaterem pogledu lahko skrijejo pred BX133 RAID. Stvar je prava izbira za nove Celeron2 procesorje, pa tudi Coppermini se bodo na njej počutili prav lepo...

Na koncu naj se še zahvalim podjetjema DAR Computers in Mlacom, ki sta test omogočili. Pri DAR Computers BX133 RAID dobite po zelo ugodni ceni, bralci Slo-Techa pa imate še dodaten 3% popust ( samo omenite Slo-Tech... ) ter tudi 3% gotovinski popust. Pri Mlacomu pa dobite odlične IBMove DTLA ATA100 diske ter najhitrejši pomnilnik v Sloveniji, Mosel Vitalicov PC133 SDRAM!

Plusi Minusi
-zanesljivost,
-hitrost,
-overclockerske možnosti,
-ATA100 in RAID podpora,
-splošna kvaliteta
-pomanjkanje 1/2 AGP delitelja,
-premajhen razpon voltaž,
-razširitvene možnosti,
-BX je že rahlo v letih
VIA KT133A matične plošče

VIA KT133A matične plošče

VIA KT133A matične plošče Lastnost/Plošča ABIT KT7A Raid AOpen AK73 Pro(A) Epox 8KTA3 MSI K7T Turbo Soltek SL-75KAV-X Čipovje: VIA KT133A, HighPoint HPT370 ...

Preberi cel članek »

Epox EP-BX6

Epox EP-BX6

[st.slika 41534] Čipovje: i440BX Možne zunanje frekvence: od 66 do 200MHz v 1MHz korakih! Faktorji pomnoževanja: ...

Preberi cel članek »

ABIT SA6R proti ASUS CUSL2

ABIT SA6R proti ASUS CUSL2

ABIT SA6R proti ASUS CUSL2 Lastnost/Plošča ABIT SA6R ASUS CUSL2 Čipovje: Intel i815E Intel i815E Možne zunanje frekvence: 50-250 (po 1MHz) ...

Preberi cel članek »

ABIT KT7-RAID proti ASUS A7V

ABIT KT7-RAID proti ASUS A7V

SocketA soočenje velikanov   ABIT KT7-RAID ASUS A7V Čipovje: VIA KT133, HPT370 VIA KT133, Promise 20265 Možne zunanje frekvence: 100-183MHz (v korakih po 1MHz) ...

Preberi cel članek »

ABIT KA7-100

ABIT KA7-100

[st.slika 41650] Čipovje: VIA KX133, HPT370 Možne zunanje frekvence: 100-183MHz v korakih po 1MHz! Faktorji pomnoževanja: 5.0x-10.0x ...

Preberi cel članek »