Slo-Tech - V ruskem parlamentu obravnavajo zakonski predlog, ki bi prodajalcem pametnih naprav, denimo računalnikov, pametnih telefonov, tablic in pametnih televizorjev, nalagal obveznost namestiti določeno rusko programsko pred prodajo. Prednameščene aplikacije bi ruskim tehnološkim podjetjem omogočile lažje tekmovanje z zahodnimi podjetji, zmanjšale izkoriščanje tujih podjetij in zaščitile ruske interese.

Če bo zakon sprejet, bo ruska vlada objavila seznam elektronskih naprav, na katere se omenjene obveznosti nanašajo. Zagotovo bodo na njem računalniki, telefoni, televizorji. Predvidoma bodo izvzete naprave, ki nimajo kompleksnih operacijskih sistemov ali imajo posebno programsko opremo, denimo pametni termostati. Prav tako bodo objavili seznam, kaj mora biti na kateri vrsti naprav nameščeno.

Za kršitve zakone so zagrožene kazni v višini 200.000 rubljev (2900 evrov). Zakon naj bi začel veljati 1. julija 2020. V spodnjem domu ruskega parlamenta so ga prvič že potrdili. Sedaj ga morajo še...

Slo-Tech - Pred petnajstimi leti je bila spletna krajina bistveno drugačna, skorajda enoumna. Žezlo je v rokah trdno držal Microsoft, katerega Internet Explorer so uporabljali praktično vsi. Njegov tržni delež je presegal 90 odstotkov, konkurenca je bila anemična, Netscapov Navigator je bil na smrt bolan. V teh razmerah je Mozilla prepoznala potrebo po alternativi, ki se je korakoma rojevala od leta 2002. Sprva pod imenom Phoenix in kasneje Firebird se je preimenovala v Firefox in leta 9. novembra 2004 je izšel Firefox 1.0. Izid je pospremil celostranski oglas v The New York Timesu, za katero so denar zbrali zasebni donatorji.

Firefox je bil nepričakovan uspeh, ki je hitro začel dobivati podpornike. Leta 2009 je obvladoval že tretjino trga, potem pa je njegov delež zaradi Googla spet začel padati. Danes je Chrome sicer bolj razširjen, a Firefox je poskrbel, da monopola na področju brskalnikov ni. Čeprav se zdi njegov uspeh samoumeven, je bil v resnici veliko presenečenje. Firefoxa ni...

The New York Times - Iz HP so potrdili, da so pred dnevi prejeli prevzemno ponudbo Xerox Holdings Corporation in da so s tem povezana pogajanja v teku. Neuradno se govori o prevzemni ceni v višini 27 milijard ameriških dolarjev. 77 % tega zneska naj bi Xerox poravnal gotovini, preostali del pa v lastnih delnicah. Na ta način bi se združila dva nekdanja tiskalniška giganta, potem, ko se je povpraševanje po tiskanju in pripadajoči opremi v zadnjih letih močno zmanjšalo. Analitiki ocenjujejo, da bi združitev obeh družb prinesla za 1,5 milijarde USD prihrankov letno.

Kar je pri vsem skupaj čudno, je to, da je Xerox, podjetje z 8 milijardami USD tržne vrednosti, naskočilo HP, ocenjen na 29 milijard, torej več kot trikrat toliko.

HP Inc. je sicer nastal leta 2015, ko se je tedanji Hewlett-Packard razdelil na dva dela: HP Inc. je dobil diviziji tiskalnikov in PC računalnikov, medtem ko se HP Enterprise ukvarja s prodajo strežniške opreme in programske opreme za velika podjetja.

Technology Review - Floridski preiskovalec je s sodnim nalogom pridobil poln dostop do baze DNK podatkov GEDmatch, čeprav naj bi njen pravilnik omogočal uporabnikom, da svojih naloženih genetskih informacij ne dajo na razpolago organom pregona.

Komercialno brskanje po dednih informacijah je v tem desetletju doživelo eksploziven razcvet. Podjetja, kot sta 23andMe in Ancestry.com, so prodrla z rodoslovnimi storitvami, ki iz našega zaporedja DNK (bolj ali manj uspešno) sklepajo o našem izvoru in na tej osnovi denimo iščejo izgubljene sorodnike. Posebno razvpita so postala po tem, ko so začeli njihove podatke uporabljati policijski in zasebni preiskovalci ter na ta način polovili že kar nekaj hujših zločincev - enostavno tako, da so z ostanki dednine na prizoriščih zločinov našli njihove sorodnike, ki so svoje genetske podatke odložili v katero od omenjenih bank. Ljudi, ki so v iskanju izvora, sorodnikov ali česa drugega uporabili takšne servise, ni malo: do sredine letošnjega leta jih je bilo že preko...