The Wall Street Journal - Državni tožilec iz ameriške prestolnice je danes vložil tožbo zoper Amazon, v kateri podjetju očita zlorabo prevladujočega tržnega položaja za neupravičeno dvigovanje cen in omejevanje inovacij in konkurence. Glavni problem je Amazonova zahteva, da tretji prodajalci, ki uporabljajo njegovo infrastrukturo, nikjer drugod ne ponujajo izdelkov ceneje, pojasnjuje tožilec Karl Racine.

Cena na Amazonu ima seveda vračunano provizijo, ki lahko znaša do 40 odstotkov, in jo mora prodajalec plačati Amazonu. To pa pomeni, da so izdelki drugih prodajalcev manj konkurenčni od Amazonovih, hkrati pa jih nikjer (tudi tam, kjer provizije ni) ne smejo ponujati ceneje. Sodišče v Washingtonu bo presojalo, ali je Amazon, ki ima po oceni tožilstva 50-70-odstotni tržni delež na področju spletne trgovine. Racine meni, da Amazon zlorablja svojo moč, maksimira dobičke na račun ostalih prodajalcev na njegovi platformi in krni konkurenco. Amazonov glavni problem je, da ne nudi le platforme za prodajo, temveč...

Sodbe ECHR - Evropsko sodišče za človekove pravice (ECHR) je danes v velikem senatu razsodilo, da je britanska tajna služba GCHQ s širokim prestrezanjem telekomunikacij kršila človekove pravice. Množično zbiranje podatkov je bilo nezakonito in v nasprotju s pravico do zasebnosti. Deljenje relevantnih zbranih podatkov s tujimi agencijami pa ni bilo nezakonito, so še odločili.

Odločitev pred velikim senatom je bila sklepna faza postopka, ki so ga leta 2013 začeli v neprofitni organizaciji Big Brother Watch. Skupaj s somišljeniki so po Snowdnovem odkritju o množičnem prisluškovanju vložili tožbo zoper državo. ECHR je večidel potrdilo odločitev na prvi stopnji iz leta 2018, s katero pa tožniki niso bili zadovoljni, zato se je primer preselil pred veliki senat.

Prestrezanje podatkov je bilo problematično zaradi treh napak. Prvič, odobrila ga je vlada in ne od izvršne oblasti neodvisno telo. Drugič, vnaprej ni bilo jasno določeno, katere ključne besede bodo odločilne za prestrezanje oziroma kako se...

Nature - Francoskim raziskovalcem je uspela prelomna demonstracija rabe optogenetike za zdravljenje človeških bolezni: testnemu pacientu, ki je bil popolnoma slep, so z gensko terapijo za silo povrnili vid.

Optogenetika je prijem, pri katerem živčnim celicam z genskim inženiringom dodamo beljakovine, občutljive na svetlobo, in s tem dosežemo, da se nevroni prožijo ob svetlobnih dražljajih. Gre za eno modernejših tehnologij, saj so jo iznašli leta 2005. Zaradi velikega potenciala se je hitro razširila po raziskovalnih ustanovah, kjer jo v glavnem uporabljajo za to, da laboratorijskim živalim dodajajo nov informacijski kanal. Tako je na primer ta mesec prispela študija, v kateri so s svetlobnimi pulzi miškam spreminjali družabno vedenje. Pred leti pa je pozornost pritegnil poskus z mutantskimi kiborškimi kačjimi pastirji, ki so jih upravljali na način, da so jim pritrdili krmilni strojni nahrbtnik, ki je doziral svetlobne puzle v njihovo z genskim inženiringom modificirano živčevje.

Po...