Slo-Tech - Kontroverzno podjetje Clearview, ki ustvarja največjo bazo fotografij ljudi na svetu, se približuje končnemu cilju. Podjetje trdi, da so na dobri poti do cilja, imajo v bazi že več kot 100 milijard posnetkov, kar zadostuje za sposobnost identifikacije skorajda kogarkoli na tem svetu. Najava je bržkone malce pompozna, saj jo je podjetje izreklo na predstavitvi finančnih rezultatov za investitorje, a trend je gotov. Baza eksponentno raste, trenutno imajo že več kot 10 milijard posnetkov. Do cilja 100 milijard posnetkov jim manjka še kakšnih 50 milijonov dolarjev, kar je za zainteresirane igralce - drobiž. Razporeditev je zagotovo nagnjena proti razvitim državam, a to ne spremeni dejstva - če ste bili kdajkoli identificirani na kakšni fotografiji, ki je objavljena na svetu, vas lahko Clearview identificira. To pa pomeni vsi njegovi naročniki, med katerimi sta na primer tudi ameriška in švedska policija.

Proti Clearviewu najodločneje protestirajo evropske organizacije za varstvo...

Reuters - Nizozemski varuh konkurence je izpolnil grožnjo in nadaljuje tedensko izrekanje glob Applu. Izrekel je že peto petmilijonsko globo, torej mora Apple skupno plačati 25 milijonov dolarjev. Gre za nadaljevanje kršitev, ki jih je regulator izpostavil decembra.

Jabolko spora so pogoji za zunanja plačila v spletni tržnici. Ponudniki aplikacij za zmenke (dating apps) so se pritožili, da ni pošteno Applovo omejevanje plačilnih sistemov. Uporabljati smejo namreč le Applovega, kar prinaša 30-odstotne provizije, medtem ko zunanjih načinov plačila ne smejo niti reklamirati v aplikaciji, kaj šele ponujati. Apple je odločitev ACM "izpolnil", tako da je omogočil zunanje plačilne sisteme, a še vedno zahteva plačilo provizije. To je znižal na 27 odstotkov, kar da ustreza nižjim stroškom, ker aplikacije ne uporabljajo več njegovega plačilnega sistema. ACM je ocenil, da je takšna rešitev nezadostna.

Dokler Apple ne bo izpolnil zahtev, bodo nadaljevanje izrekanje glob. Apple se vestno pritožuje in...

Google Project Zero - Raziskovalci iz Googlovega Project Zero ugotavljajo, da je Linux programsko okolje, kjer se najhitreje zakrpajo odkrite ranljivosti. Če to privzamemo kot merilo za varnost operacijskega sistema, Linux odločno prehiti Windows in macOS. Najslabše se je odrezal Oracle, ki je v povprečju potreboval 109 dni, da je zakrpal odkrite in prijavljene hrošče. Linuxu, ki resnično odstopa, sledita Mozilla in Google.

V okviru Projecta Zero, ki sodi pod Googlovo okrilje, strokovnjaki iščejo ranljivosti v pogosti programski opremi in nanje proizvajalca odgovorno opozorijo. To pomeni, da mu dajo na voljo 90 dni, da luknje zakrpa. Če se ne zgodi nič, začne teči dodatni 14-dnevni rok, nato pa odkrito ranljivost javno priobčijo na spletu. V takem primeru lahko ranljivost začno izkoriščati tudi zlonamerni igralci, kar predstavlja velik in skrajni pritisk na proizvajalca, da luknjo vendarle odstrani.

Gogole Project Zero je v letih 2019-2021 odkril 376 ranljivosti. Od teh jih je bilo 93,4 odstotka...