Slo-Tech - Reuters poroča, da je Evropska komisija začela preiskovati Alliance for Open Media (AOM) zaradi suma kršitev zakonodaje z njihovo licenčno politiko. Člani AOM so tudi Google, Amazon, Apple, Netflix, Nvidia, Samsung in Facebook (Meta) ter kontrolirajo licenciranje standarda za kodeke AV1 (zapis videa). Komisija preverja, ali kršijo protimonopolno zakonodajo.

AOM je nastal leta 2015, da bi poiskali in skrbeli za videoformat, ki bi bil združljiv s standardi W3C in HTML5. Nastal je kodek AV1, ki je alternativa HEVC. Poleg licenčnih prednosti, saj je obvezno brez licenčnin (royalty-free), je tudi tehnološko naprednejši, saj omogoča boljšo kompresijo. AOM ima upravni odbor iz 14 članov, celotni konzorcij pa sestavlja 41 podjetij.

Komisija je konzorciju poslala vprašalnik, kar je prva stopnja v preiskavi. Ugotavljali bodo, ali so licenčni pogoji nepošteni. AOM namreč zahteva, da se na enak način licencirajo tudi drugi patenti, ki niso bili del AV1, a so jih kasneje prepoznali kot...

Slo-Tech - Odkar imajo programi v pisarniškem paketu Office možnost pisanja in poganjanja makrojev VBA (Visual Basic for Applications), se jih drži slab renome, saj lahko zlonamerni makroji povzroči veliko škodo v sistemu. Na take načine so se v preteklosti širili tudi nekateri najbolj destruktivni virusi in tudi zato je bilo zaganjanje makrojev že dolgo privzeto onemogočeno. V začetku leta pa je Microsoft storil korak naprej in v Officeu 365 striktno blokiral makroje v datotekah, ki smo jih prenesli s spleta (in ne le onemogočil njihov zagon).

Sedaj se bo to spremenilo. Če je še v začetku tega leta Microsoft napovedal, da bodo v prenesenih dokumentih makroji blokirani, bodo politiko sedaj spremenili. Access, Excel, PowerPoint, Visio in Word ne bodo več privzeto samodejno blokirali makrojev v dokumentih, ki jih prenesemo s tujih računalnikov. Microsoft je o spremembi upravljavce sistemov obvestil minuli teden. Problem ni le varnostni, temveč tudi sprememba funkcionalnosti, ne da bi o tem...

Slo-Tech - Ni prav veliko presenečenje, da si je naposled Elon Musk premislil in odstopil od nakupa Twitterja. Njegovi odvetniki so agenciji za trg vrednostnih papirjev (SEC) poslali utemeljitev, katere vse točke dogovora o prevzemu naj bi bil Twitter prekršil, zaradi česar Musk podjetja ne bo kupil. V podjetju trdijo, da nič od tega ne drži in napovedujejo sodno bitko.

Muskovo premišljevanje se utegne izkazati kot draga kaprica, saj dogovor o prevzemu podjetja za odstop predvideva visoke pogodbene kazni, ki bi lahko presegle milijardo dolarjev. Po dogovoru bi moral Musk za podjetje odšteti 44 milijard dolarjev. Zgodba se je začela spomladi, ko je Musk kupil skoraj desetino podjetja, česar sicer ni pravočasno priglasil, kar je prekršek. Kasneje je vodstvo podjetja prepričal, da je sprejelo njegovo prevzemno ponudbo. Že kmalu zatem pa je začel javno komunicirati o domnevnih odstopanjih med dejanskim stanjem v podjetju in opis v sporazumu, na primer o številu lažnih profilov, in iskati poti za...