Slashdot - Debian, ena bolj znanih distribucij in osnova za nekatere druge (med drugim tudi za Ubuntu) je uvedel precejšno novost, ki omogoča uporabnikom izbrati prav takšen sistem, kot si ga želijo. Kot nestabilnega je Debian mogoče namestiti s FreeBSD jedrom za i386 in x64 arhitekturi. S tem je postal Debian prva Linux distribucija in en izmed prvih večjih operacijskih sistemov z možnostjo uporabe dveh jeder.

Dodatek FreeBSDja pa ne pomeni, da Debian zapušča Linux, temveč le da dodaja možnosti k izbiri. Obenem bo FreeBSD sistem na pogled praktično enak Debianu z Linux jedrom, kar je dodaten plus za uporabnike.

Kdaj pa lahko pričakujemo Debian z Windows 7 jedrom?

The inquirer - Danski časnik (v angleškem prevodu z Googlom) poroča, da naj bi bil Intel osumljen hude utaje davkov na Danskem. Šlo naj bi za 2,5 milijarde danskih kron (335 milijonov evrov), ki so jih poskusili utajiti s prodajo izdelkov pod ceno podjetjem v svoji lasti (transferne cene). Danska zakonodaja namreč predpisuje zniževanje davčne osnove za prodaje povezanim podjetjem v tujini, če so te izvedene z izgubo (kar ni težko storiti, če sta kupec in prodajalc iz istega gnezda). Da pa bi preprečili tovrstne malverzacije, zahtevajo, da so cene notranjih prodaj na njihovem ozemlju realne.

Intel je leta 2000 prevzel dansko podjetje Giga za 9,4 milijarde kron, v kasnejših letih pa nanj pridno prepisoval različne patente in pravice za 1,9 milijarde kron, kar je po mnenju danskih oblasti mnogo pod tržno ceno. Sedaj so Intelu pripisali dodatnih osem milijard kron dohodkov, za kar zahtevajo 3,6 milijard kron (zapadli davki, kazen in zakonite zamudne obresti). Klik!

The New York Times - Praktično ne bi smelo biti računalnikarja, ki ne bi vsaj slišal, če že ne dobro poznal RFC-jev. Z njimi je internet oz. njegovi predhodniki standardiziran in reguliran (nekateri RFC-ji sicer zgolj opisujejo najboljšo trenutno prakso ali pa so povsem eksperimentalne narave), tako da se lahko med seboj razumemo.

Pred točno štiridesetimi leti je bil določen prvi RFC-1 Host Software (RFC mimogrede pomeni Request for Comment), ki je standardiziral primitivno omrežje, ki je povezovalo štiri računalnike na štirih ameriških univerzah v Los Angelesu, Stanfordu, Santa Barbari in Salt Lake Cityju, poroča The New York Times. Od tedaj zaporedno številčeni RFC-ji urejajo delovanje domala vseh omrežij, trenutno pa smo prilezli že prek številke RFC5000. Vsakokrat, ko se nek standard spremeni, je izdan nov RFC z novo številko, medtem ko se stari označi kot zastarel, nikoli pa se ne spremeni.

engadget - Da bodo Windows 7 prišli v šestih različicah smo že pisali, prehod na boljšo (khm, dražjo) verzijo pa bo relativno preprost, saj naj bi bilo treba dodatne funkcije le odkleniti po dodatnem plačilu. Tako naj bi uporabniki začeli z npr. verzijo Home in počasi nakupili pakete vse do verzije Ultimate. Očitno pa bo mogoče prehod tudi na nižje stopnje, a ne v obratni smeri, temveč na popolnoma drug operacijski sistem. Da, downgrade na Windows XP bo očitno pri OEM računalnikih še vedno mogoč, dodatno pa bo omogočen še prehod na Windows Vista. To bo mogoče do aprila 2010, možnost pa zaenkrat oglašuje le HP. Podrobnosti o procesu niso znane, saj bodo računalniki prispeli prednaloženi z Windows 7 (z namenom prepričati uporabnike v uporabo najnovejšega operacijskega sistema) in bodo morda potrebovali celo formartiranje za inštalacijo starejšega sistema.

Kljub milostnim strelom Microsofta XP očitno še močno brca.

ComputerWorld - Brezžični USB, ki se s tržnim imenom kliče Certified Wireless USB, je plod delovanja leta 2004 ustanovljene skupine Wireless USB Promoter Group, ki je maja 2005 objavila dokočanje specifikacij za ta protokol. Gre za povezavo z radijskimi valovi kratkega dosega frekvenc 3,1 in 10,6 GHz, ki na tri metre dosega hitrosti do 480 megabitov na sekundo, na 10 metrov pa približno štirikrat manj. Na ComputerWorldu so si ogledali, kako kaže standardu v praksi in koliko je na trgu dejansko naprav, ki ga podpirajo.

Hitrost, ki jo v praksi dosegajo tovrstne naprave, je daleč od obljubljenih višav, in se giblje pri 25 megabitih na sekundo - približno četrtina hitrosti po žičnem USB-ju. Naprave se spoznajo s parjenjem, podobno kot pri Bluetoothu, ki prvikrat traja 10 do 15 sekund, kasneje pa postopek ni več potreben. Pregled trga kaže, da je trenutno na voljo zgolj prgišče izdelkov, ki podpirajo WUSB. Večinoma gre za USB-razdelilnike (hub), različne nadomestke kablov za USB-naprave in podobno....

engadget - Na Youtubu se je pojavil posnetek prave male računalniške pošasti z 21 grafičnimi karticami. V posnetku je sicer prikazanih le 17 kartic, saj so preostale 4 čakale na napajlnik, bolj zanimiva od tega podatka pa je sama konfiguracija farme. Atlas Folder, folding farma, namenjena računanju prepogibanja proteinov (s pomočjo Stanfordovega projekta Folding@Home), sestavlja 5 sistemov s štirimi karticami in še dodatni sistem z eno Geforce GTX 295, vse skupaj pa se nahaja v strežniški omari. Osnova peterčkov je MSIjeva plošča K9A2 Platinum (v enem primeru jo je nadomestila Foxconn Destroyer z identično razporeditvijo rež), družbo pa ji poleg štirih kartic dela še 2 GB pomnilnika in AMDjev Phenom 9950....

Slashdot - Microsoft se je sklicujoč na številke, ki jih mesečno objavlja podjetje za analizo trga NPD, pohvalil, da so na netbookih (NPD mednje šteje računalnike z zaslonom, manjšim od 10,2 palca, ki so cenejši od 500 dolarjev) s svojim operacijskim sistemom dosegli 96-odstotno penetracijo. Takšne številke so se še pred enim letom zdele znanstvena fantastika, saj je imel Microsoft v prvem polletju lanskega leta v tem segmentu manj kot 10-odstotni tržni delež. Zajeten delež rasti gre na Linuxov račun, ki so ga spričo vitkosti, poskočnosti in brezplačnosti uporabljali prvi netbooki. Dandanašnji želijo uporabniki okolje, ki je podobno tistemu, ki so ga vajeni na namiznikih, zato raje posegajo po Windows. Še več, mnogi vrnejo netbooke z Linuxom, ker so razočarani nad uporabniško izkušnjo (preokoreli, da bi se priučili česa novega).

Zanimiva pa je Microsoftova lastna statistika, po kateri so v izteklem se četrtletju prodali osem odstotkov manj Windows kot v tistem poprej. Slabši rezultat so...

engadget - Avstralija bo v razvoj internetne infrastrukture vložila kar 43 milijard avstralskih dolarjev (približno 23 milijard evrov), kar je avstralski premier Kevin Rudd označil za največji vložek v kakršnokoli infrastrukturo v zgodovini države. Cilj vlaganj je zagotoviti hitrosti do 100 Mb/s s pomočjo optičnih vlaken vsaj 90 % prebivalcem, medtem ko bi ostalim omogočili hitrosti do 12 Mb/s prek satelitske oz. brezžične povezave (v to kategorijo npr. padejo samotne kmetije v notranjosti celine).

Do 49 % vložka naj bi prišlo iz privatnega sektorja, ostalo pa od države, deloma iz prodaje obveznic, del pa iz sklada za infrastrukturo. Obljubo želijo izpolniti v sedmih oz. osmih letih, svoj del pa država želi prodati po petih letih.

Avtoceste po državi in pešpot čez mejo.