Slo-Tech - Često spregledana komponenta računalnikov se že od uvedbe standarda ATX pred petindvajsetimi leti ni bistveno spremenila. Napajalniki morajo zanesljivo zagotavljati napajanje elektronskih komponent v računalnikih, a jih običajno sploh ne omenjamo. Se pa utegne to spremeniti, saj je Intel predstavil novo specifikacijo ATX12VO, ki predstavlja prvo večjo modernizacijo po več kot desetletju. ATX12V 2.0 je bil objavljen leta 2003, najnovejši ATX12V 2.4 iz leta 2013 se le malo razlikuje.

Sprva bodo novinca uporabljali predvsem sestavljavci računalnikov (OEM, system vendors). Glavna sprememba v ATX12VO (O pomeni Oscar) bo ukinitev napetosti +3,3 V, +5 V, -12 V in +5 VSB (stand by) iz napajalnikov. Te bo v prihodnje zagotavljala matična plošča. To je posledica sprememb v dizajnu strojne opreme. Včasih so računalniki v glavnem uporabljali 5-V napajanje, sedaj pa večinoma 12 V. Pred petnajstimi leti je na primer 600-W napajalnik četrtino moči dostavil na 3,3 V in 5 V, sedaj pa manj kot 15...

Washington Post - Pred osmimi leti spočeta aplikacija Whisper je bila svoj čas izjemno priljubljena, saj je omogoča "deljenje" skrivnosti na internetu. Pod sloganom Najvarnejše mesto na internetu so uporabniki lahko na fotografijo priobčili besedilo, ki je odražalo njihovo skrivnost, potem pa to delili z drugimi uporabniki. Objave so bile anonimne, je pa lahko uporabnik prostovoljno delil svojo približno lokacijo. The Guardian je pred petimi leti poročal, da v resnici Whisper ni tako anonimen, kot se je želel prikazati, a je kasneje večino navedb preklical. A kot razkriva Washington Post, je situacija še slabša. Za skrivnosti ni vedel le Whisper, temveč so nezaščitene letale na internetu.

Na javnem delu interneta je ležala nezaščitena baza, po kateri je bilo možno prosto in brez gesla brskati. V njej je bilo tudi 1,3 milijona zapisov, ki so pripadali otrokom (mlajšim od 15 let). Skupno je v bazi več kot 900 milijonov vnosov, ki segajo od začetka delovanja aplikacije leta 2012 do danes. Matthew...

Slo-Tech - Švedski informacijski pooblaščenec (Datainspektionen) je Googlu izrekel 75 milijonov švedskih kron (sedem milijonov evrov) težko globo, ker ni ravnal v skladu z evropsko uredbo o varovanju osebnih podatkov (GDPR). Problematično je izvajanje pravice do pozabe, ki državljanom omogoča zahtevati izbris povezav do člankov z zastarelimi, nerelevantnimi ali neresničnimi osebnimi podatki.

Datainspektionen je leta 2018 začel preiskavo zaradi suma, da Google ni v celoti spoštoval prejšnjih odločb švedskega regulatorja. Zaradi tega so izvedli podroben pregled in ugotovili, da je podjetje kršilo GDPR. Konkretno je šlo za dve pritožbi uporabnikov iz leta 2017 o odstranitvi iskalnih zadetkov. V enem primeru je Google preozko interpretiral, katere spletne naslove je treba odstraniti iz seznamov iskalnih rezultatov. V drugem primeru pa je Google predolgo odločal o odstranitvi.

Drugi problem je, da Google upravljavca spletne strani obvesti o rešeni pritožbi, torej da bo njegov naslov odstranjen...

New York Times - Kot je včeraj napovedal ameriški predsednik Donald Trump, je vladnim uradnikom v boju s koronavirusom priskočilo na pomoč 1.700 Googlovih inženirjev. Ti naj bi hitro - ne počasi, kot se je to dogajalo v preteklosti, je še poudaril predsednik - vzpostavili vseameriško spletno stran za testiranje potencialno okuženih. Na njej bodo državljani lahko ugotovili ali testiranje sploh potrebujejo, nato pa bi jih stran tudi razvrstila in usmerila v najustreznejšo zdravstveno ustanovo.

V urah, ki so sledile, so se njegove trditve rušile druga za drugo; najprej, taka spletna stran ne obstaja. Niti še ne bo vzpostavljena kmalu, sploh pa ne za celo državo, na njej pa ne delajo Googlovi inženirji, pač pa prostovoljci drugega Alphabetovega podjetja Verily. Po Trumpovi objavi so se od tam oglasili in potrdili, da se s spletnim triažnim projektom dejansko ukvarjajo pri njih, da je ta še v zgodnji fazi razvoja in ga bodo v bodoče testirali na območju San Francisca. Stran vsaj na začetku ne bo...