AMD na Computexu 2024 pokazal nove ryzene, epyce ter instincte

AMD - AMD je na začetku letošnjega Computexa po pričakovanjih naznanil kopico prihajajočih čipov, na prvem mestu tiste na novi arhitekturi Zen 5, katerih prvi primerki naj bi prispeli že prihodnji mesec.

Večina trenutno aktualnih procesorjev in grafičnih kartic vseh velikih proizvajalcev je bila lansirana v letih 2022 in 2023, zato nas letošnjo jesen ter prihodnjo pomlad čaka menjava generacij - in ta se običajno prvič najavi na junijskem sejmu Computex v Tajpeju. Privrženci rdečega tabora bodo tokrat sicer pogrešali nove igričarske radeone, toda pri AMDju so namesto tega objavili novosti v praktično vseh ostalih vejah izdelkov (krajši video povzetek). Začenši s težko pričakovanimi procesorji za namizne računalnike in prenosnike na temelju novih jeder tehnologije Zen 5. Pri velikih škatlah jih predstavlja linija Ryzen 9000, ki je navzlic nekaterim pomladanskim govoricam precej neposredna nadgradnja aktualnih ryzenov 7000. Četverica izdelkov se v številu jeder in taktih skorajda povsem pokriva s predhodniki, na čelu s paradnim konjem, 16-jedrnim Ryzenom 9 9950X, in to kljub prehodu na rahlo izboljšan proizvodni proces TSMC N4. Pospeški tako prihajajo prvenstveno iz naslova izboljšav v samih jedrih, ki naj bi prinesle okoli 16-odstotno rast zmogljivosti glede na prejšnjo generacijo. Novi procesorji se bodo razumeli z aktualnimi matičnimi ploščami s podnožjem AM5, toda obenem bomo dobili še takšne na dveh novih čipovjih, X870 in X870E. Zaenkrat je videti, da bo njihova glavna novost predvsem zajamčena podpora USB 4.0 in Wi-Fi 7. O cenah pri AMDju še ne govorijo, kar je sicer klasika za Computex, toda rahlo nenavadno v luči dejstva, da naj bi se izdelki v trgovinah tokrat znašli že julija in ne šele jeseni, kot se je sprva šušljalo. Tako se lahko v roku poldrugega meseca nadejamo še ene AMDjeve tiskovke.



Bolj ambiciozni so bili tokrat pri snovanju prenosniških čipov, linije s kodnim imenom Strix Point. Doslej je bila glavna značilnost tovrstnih procesorjev, ki jih pri AMDju že dolgo imenujejo APU, zmogljivo vgrajeno grafično vezje, ki je tudi tokrat (trenutno) najmodernejšega tipa, RDNA 3.5. Toda poslej bo najbolj kričeča stvar na oglasnih pamfletih očitno NPU, torej segment za pospeševanje strojno učenih algoritmov. V Strix pointih naj bi po AMDjevi dikciji dosegal kar 50 TOPS zmogljivosti, kar je več kot očiten odgovor na Microsoftovo zahtevo po 40 TOPS v enotah NPU njihovega standarda prenosnikov Copilot+ PC, ki so ga v Redmondu najavili pred dvema tednoma. Ker je TOPS resnici na ljubo precej dvoumno merilo, saj je odvisno od izbrane podatkovne natančnosti, bo treba AMDjevo metriko še preveriti, toda ne glede na to gre za več kot 3-kraten skok v zmogljivostih NPU glede na njihovo prejšnjo generacijo in s tem kazalec učinka norije, ki so jo sprožili veliki jezikovni modeli.

Družino bodo zaštartali z dvema primerkoma čipov, Ryzenom AI 9 HX 370 in Ryzenom AI 9 365. To seveda pomeni novo prenovo poimenovanja, ki bo navadne uporabnike skoraj gotovo spravljalo v slabo voljo, medtem ko je v glavah vodilnih bržkone vse logično - če je Intel pred meseci lansiral linijo Ultra 200, potem mora AMD po vsej sili poslati na trg nekaj s "300" v imenu, mar ne? Pikre pripombe na stran, oba procesorja sta na papirju videti zelo vabljiva, predvsem po zaslugi števila jeder, kajti prvi jih ima 12, drugi 10, kar je za AMDjeve APUje novost. Velja pa omemba, da gre pri več kot polovici teh jeder za varčnejše primerke Zen 5c, torej AMDjevo različico jeder vrste E(fficiency), prvenstveno razvito za strežniške čipe. Toda po drugi plati je treba poudariti, da razkorak z večjimi jedri tu ni tako velik kot pri Intelu s tamkajšnjimi P- in E-jedri. Zen 5c ima elemente preprosto nagnetene bolj skupaj, zaradi česar so frekvence nižje, pa odstranjenega nekaj medpomnilnika; razen tega je funkcionalnost enaka kot pri običanih jedrih Zen 5, vključno s typerthreadingom. Tudi naprave s temi čipi naj bi uzrli že prihodnji mesec.

Tretja večja najava se je dotikala pospeševalnikov strojnega učenja za strežnike in superračunalnike v liniji Instinct. Pozneje letos prispe prenovljena različica aktualne serije MI300X, to je MI325X, katere glavna noviteta je pomnilnik HBM3E. Ta se od starejšega HBM3 razlikuje tako v višini taktov kot prostornosti, pri AMDju pa bodo za svoje čipe tokrat izkoristili predvsem drugega od naštetih elementov, saj bo kapaciteta zrasla s 192 na 288 GB. Po dveh letih so predstavili tudi nov razvojni načrt svojih velikih pospeševalcev strojnega učenja, ki je jasen odraz skokovitega povpraševanja po takšni strojni opremi, saj nameravajo nove serije dostavljati vsako leto. V 2025 nas tako čaka Instinct MI350, ki bo neposredna nadgradnja, osnovana na prehodu na TSMCjev proizvodni proces N3. Leto zatem naj bi videli še korenito prenovo same arhitekture (CNDA Next), z družino MI400.

Ob robu se je nahajala še kopica drugih objav. Za trenutek so pokazali prve strežniške epyce naslednje generacije, s kodnim imenom Turin, ki bodo lahko vsebovali kar do 192 jeder Zen 5c. Inženirji bodo veseli grafičnih kartic Radeon Pro W7900 v shujšani različici Dual Slot, katerih očitna ideja je, da jih bo mogoče v ohišje zbasati čim več. In nazadnje: lansirali so tudi dva čipa družine Ryzen 5000, z namenom podaljševanja življenjske dobe podnožja AM4, ki je še vedno vabljiva izbira na najnižjem delu trga.