Novice » Ostalo » Biblos umrl, nasledila sta ga Beletrina Digital in COBISS Ela
Phantomeye ::
Jasno, da ne bo delalo tako, kot je sedaj. Ampak se verjetno lahko popravi - se pac spremeni skripto, da namesto ADE zazene nekaj drugega (zgoraj se omenja Thorium Reader), kar podpira LCP, in tam obraca strani. To je hotel phantomeye poudariti, ko je omenjal Javelin...
Edit: omemba Thorium Reader
Kljub temu koščku v skripti
IfWinExist ahk_exe DigitalEditions.exe winactivate ahk_exe DigitalEditions.exe
dela verjetno v vseh aplikacijah (razen, če gre za kako posebno implementacijo DRM-ja). Edina razlika je v tipki, ki se uporablja za listanje. Npr. pri ADE je to pagedown, pri npr. Thorium Readerju pa tipka za desno. Kar pomeni, da je treba v skripti v bistvu popravit le iz Send {PgDn} v Send {Right} in pognat skripto (oz. compailat v .exe).
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Phantomeye ()
jocoj ::
Noup. Tudi meni ni uspelo.
Tole ni javno dosegljivo?
17. junija bo javno dostopno za člane knjižnic.
Trade Republic - bonus povabilo - https://ref.trade.re/3qxk3pzb
WhiteAngel ::
Cobiss bo imel zdaj svoj ekosistem in formate, Beletrina svojega, Emka pa še enega.
kdo bi si mislil, konkurenčne rešitve v demokratični državi. Le kdaj v zgodovini je že bil kak sistem, ki je deloval tako, da je prisilil vse ponudnike poslovat pod enakimi pogoji.
Prosti trg za slovenske knjige ne obstaja in nikoli ni. Vse je subvencionirano. A wikipedia in linux ti tudi nista všeč, ker "monopol"? Govorimo namreč o odprtih vsebinah, formatih in odprtokodnih platformah, ki jih tako ali tako že plačamo.
dvema a4 in barvno a5 eink tablico in svinčnikom po močno subvencionirani ceni
Top, komaj čakam da še bolj posilimo otroke z zasloni in elektronskimi napravami...
Veš pred koliko zasloni so mulci v šoli? Nič. Nada. Zero. Še informatiko so skinili v obveznem kurikulumu. OŠ vzgaja digitalne idiote. Z ereaderji bi morda mulci vsaj še vedeli, kaj je to PDF ali epub. Seveda, drkati po pametnih telefonih pa kao znajo in spamat po socialnih omrežjih.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: WhiteAngel ()
Legon ::
Kaj tocno imata Wikipedia in Linux s komercialnimi prodajalci knjig in zalozniki? V kaki znanstveni fanstastiki pa linix in monopol uporabljas v istem stavku pa verjetno se sam ne ves. Enako kot samo v pravljici so avtorske vsebine kar po defaultu odprte. Kaj tocno si pa domisljas da tako ali tako placas na podrocju leposlavja, pa tudi ne bo najlazje utemeljit.
To da pa uporabo elektronskih bralnikov, enacis z znanjem informatike pa je neumnost brez primere in je na tocno tem nivoju, drkanja in spamanja, ki ti gre v nos pri mobilnih telefonih.
To da pa uporabo elektronskih bralnikov, enacis z znanjem informatike pa je neumnost brez primere in je na tocno tem nivoju, drkanja in spamanja, ki ti gre v nos pri mobilnih telefonih.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Legon ()
WhiteAngel ::
Gremo lepo počasi. OŠ in SŠ leposlovju so avtorske pravice potekle. Jih imamo kje na voljo za brati v digitalni obliki? Sem in tja malo, nekaj malega je na wikimedia commons, daljših del, še posebej tujih, ni. Založbe pa vsakih deset let izdajo novega Lukca in njegovega škorca ali pa Hamleta in seveda za to zaračunajo. Kakšno dodano vrednost naredijo s tem, če avtorskih pravic originalov že davno ni več?
Učbenike in DZ izdajata praktično samo še Rokus&Klett in nekaj malega Mladinska knjiga. Učil s Tržiča ni več. DZS je tudi v manjšini. Ti imaš 13 generacij po cca. 20.000 otrok v OŠ in SŠ in čisto vsak rabi paket. Vse to plačamo starši (cca. 150 eur na leto le za DZ, učbeniki se amortizirajo čez nekaj let in je sklad zadaj). Zdaj pa ti meni povej, kaj točno imam jaz od tega, da mukec nosi 10kg delovnih zvezkov v šolo, za katere plačam ko žafran, vsebina pa je ista več let?
Učbenike in DZ izdajata praktično samo še Rokus&Klett in nekaj malega Mladinska knjiga. Učil s Tržiča ni več. DZS je tudi v manjšini. Ti imaš 13 generacij po cca. 20.000 otrok v OŠ in SŠ in čisto vsak rabi paket. Vse to plačamo starši (cca. 150 eur na leto le za DZ, učbeniki se amortizirajo čez nekaj let in je sklad zadaj). Zdaj pa ti meni povej, kaj točno imam jaz od tega, da mukec nosi 10kg delovnih zvezkov v šolo, za katere plačam ko žafran, vsebina pa je ista več let?
MrStein ::
Bi pričakoval, da slotech inteligenca najde rešitev za ta problem, ki je že veliko let star...
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
WhiteAngel ::
Kaj tocno imata Wikipedia in Linux s komercialnimi prodajalci knjig in zalozniki? V kaki znanstveni fanstastiki pa linix in monopol uporabljas v istem stavku pa verjetno se sam ne ves.
Začel si z nekimi neumnostmi o prostem trgu in demokraciji, kaj jaz vem. Pri odprti kodi to ne gre tako. Če je stvar free as in speec ali CC, gre za javno dobro in država bi morala to izdatno spodbujati. Od platform, do vsebin. Ne pa, da podpiramo neko molžo 2 milijonskega trga. 80 eur je letna naročnina na Emka Plus? Pa že tako AK vse izdaje subvencionira! WTF?
WhiteAngel ::
Bi pričakoval, da slotech inteligenca najde rešitev za ta problem, ki je že veliko let star...
Barvni einki niso ravno stari. Je pa problem bolj politični kot tehnološki pomoje. Rokus na primer vem, da ima vse pripravljeno za digitalen prehod, ker smo rabili pri eni slepi učenki, da smo v brajlico prevajali.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: WhiteAngel ()
Ales ::
WhiteAngel je izjavil:
Gremo lepo počasi. OŠ in SŠ leposlovju so avtorske pravice potekle. Jih imamo kje na voljo za brati v digitalni obliki? Sem in tja malo, nekaj malega je na wikimedia commons, daljših del, še posebej tujih, ni. Založbe pa vsakih deset let izdajo novega Lukca in njegovega škorca ali pa Hamleta in seveda za to zaračunajo. Kakšno dodano vrednost naredijo s tem, če avtorskih pravic originalov že davno ni več?
Pa so potekle avtorke pravice za prevode teh del? Nisem šel preverjat, ampak vsaj za sodobnejše prevode si mislim, da najbrž ne...
Malo nas zeza velikost trga in število bralcev. Ornk, pravzaprav. Po moje se to vidi tudi pri porazni založenosti na travnikih, ne le legalnih prevodov klasikov, temveč tudi teh, katerim take ali drugačne avtorske pravice še niso potekle.
Npr. na srbohrvaškem govornem področju je situacija čisto obratna. Nabor prevedenih knjig na travnikih je izjemno velik. Obstajajo široke skupnosti nadobudnežev, ki sproti objavljajo praktično vse, kar izide pri založbah. In to so praviloma kvalitetne e-knjige, ki se jih s tehničnega vidika tudi založba ne bi sramovala.
To je le še en pokazatelj, kako mrtvo je vse skupaj pri nas...
Legon ::
Predvsem pa je to blodenje povsem izven konteksta, ker razen za potebe cherry pickinga je vsem jasno, da se primarno ne pogovarjamo o Hamletu ampak o prodaji/izposoji moderne literature kjer so avtorske pravice se kako aktualne. O tem koliko ljudi v tej temi si je na Binliosu ali na novi Eli nameravalo izposojat ucbenike, pa raje nebi.
In blodit o nekih odprto kodonih resitvah, kot izgovoru za to, da bi morali furat nek prisilni model, kjer bi drzava diktirala privatnim podjetjem kako naj delajo posel je preprosto smesno. In zato je vlec v debato Emko in podobno povsem brezpredmetno. Govora je o o knjiznicah in dostopu do digitalnih knjiznicnih gradiv. Emka za zacetek niti knjiznica ni.
Kot je napisal ales, tukaj smo pac zrtev velikosti trga. Strosek prevoda knjige je identical ce gre za 100 izvodov ali 100.000. In pri nas so naklade pac majhne. Tudi pogajalsca moc napram zalozbam je nikakva in posedicno so tudi resitve na tem podrocju taksne kot so. Pri nekem pistoljenju o komunisticnem odprtokodnem sistemu, ti pac zalozbe ne dovolijo uporabe gradiva in se lahko slikas.
In blodit o nekih odprto kodonih resitvah, kot izgovoru za to, da bi morali furat nek prisilni model, kjer bi drzava diktirala privatnim podjetjem kako naj delajo posel je preprosto smesno. In zato je vlec v debato Emko in podobno povsem brezpredmetno. Govora je o o knjiznicah in dostopu do digitalnih knjiznicnih gradiv. Emka za zacetek niti knjiznica ni.
Kot je napisal ales, tukaj smo pac zrtev velikosti trga. Strosek prevoda knjige je identical ce gre za 100 izvodov ali 100.000. In pri nas so naklade pac majhne. Tudi pogajalsca moc napram zalozbam je nikakva in posedicno so tudi resitve na tem podrocju taksne kot so. Pri nekem pistoljenju o komunisticnem odprtokodnem sistemu, ti pac zalozbe ne dovolijo uporabe gradiva in se lahko slikas.
Irbis ::
WhiteAngel je izjavil:
Gremo lepo počasi. OŠ in SŠ leposlovju so avtorske pravice potekle. Jih imamo kje na voljo za brati v digitalni obliki? Sem in tja malo, nekaj malega je na wikimedia commons, daljših del, še posebej tujih, ni. Založbe pa vsakih deset let izdajo novega Lukca in njegovega škorca ali pa Hamleta in seveda za to zaračunajo. Kakšno dodano vrednost naredijo s tem, če avtorskih pravic originalov že davno ni več?
Avtorske pravice ne potečejo tako hitro, za Lukec in njegov škorec bodo potekle šele čez kakšnih 20 let (Bevk je umrl leta 1970, šteje se 75 let po smrti avtorja, se mi zdi).
Pri tujih delih moraš pa gledati na 75 let po smrti prevajalca, Hamlet je bil preveden trikrat, avtorske pravice so potekle le za Župančičev prevod. Ki pa ga lahko dobiš kot epub: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:...
jocoj ::
Če veš kje iščeš, oziroma poznaš prave ljudi, dobiš praktično vse kar obstaja v e-obliki v slovenskem jeziku. Majstri so enostavno potegnili dol celotni Biblos in MK+ knjižnico. Res pa je, da je celokupno e-knjig veliko manj kot na srbohrvaškem govornem območju.
Malo nas zeza velikost trga in število bralcev. Ornk, pravzaprav. Po moje se to vidi tudi pri porazni založenosti na travnikih, ne le legalnih prevodov klasikov, temveč tudi teh, katerim take ali drugačne avtorske pravice še niso potekle.
Npr. na srbohrvaškem govornem področju je situacija čisto obratna. Nabor prevedenih knjig na travnikih je izjemno velik. Obstajajo široke skupnosti nadobudnežev, ki sproti objavljajo praktično vse, kar izide pri založbah. In to so praviloma kvalitetne e-knjige, ki se jih s tehničnega vidika tudi založba ne bi sramovala.
To je le še en pokazatelj, kako mrtvo je vse skupaj pri nas...
Trade Republic - bonus povabilo - https://ref.trade.re/3qxk3pzb
~Panter~ ::
Še en kandidat
Pogum ni odsotnost strahu, je le sodba, da je nekaj drugega pomembneje od strahu
Groot ::
Rahlo sumim da ta vele zbirka obstaja le na papirju. Upam pa da se motim in nas bo kdo še vrnil v stare čase deljenja uporabnih stvari.
Srakopir ::
marsovcek ::
Če veš kje iščeš, oziroma poznaš prave ljudi, dobiš praktično vse kar obstaja v e-obliki v slovenskem jeziku. Majstri so enostavno potegnili dol celotni Biblos in MK+ knjižnico. Res pa je, da je celokupno e-knjig veliko manj kot na srbohrvaškem govornem območju.
Tudi mene zanima kje se to najde?
jocoj ::
Cobiss Ela že deluje. Tako, da poizkusite na čim več napravah, da vidimo, kje izposoja deluje.
Trade Republic - bonus povabilo - https://ref.trade.re/3qxk3pzb
jocoj ::
Kje ti odšteva? Možno, da je odvisno tudi od posamezne knjižnjice, ali je že na voljo. E knjige se izposoja preko Mcobiss aplikacije ali preko cobiss spletne strani. Pod možnosti imaš opcijo izbire knjig ponudnika cobiss ela in tudi po žanrih. Je pa ponudba trenutno slaba.
Trade Republic - bonus povabilo - https://ref.trade.re/3qxk3pzb
jocoj ::
To sploh nisem opazil. Zadeva že deluje, saj sem si danes že poskusno izposodil tri knjige.
Trade Republic - bonus povabilo - https://ref.trade.re/3qxk3pzb
a_borlak ::
Očitno nekaj delam narobe oziroma moja knjižnica je še vedno na Biblosu ... se bom moral vpisati še v eno knjižnico.
rokp ::
Calibre z DeDRM pluginom (takim, ki nima odstranjene podpore za LCP) se vedno lepo odstrani DRM. Ce si namestis se LCPL.Input plugin, Thoriuma ne potrebujes niti za prenos. Tako da se vedno lahko uporabljas ne-android bralnike tudi s Cobiss Ela.
Groot ::
wwwampy ::
Ne morem še poskusiti, ker sem žal v takšni knjižnici, ki še nima knjig na Cobiss Ela.
Mislim, da ima Mestna knjižnica Ljubljana tudi največ knjig, se bo treba tja včlanit.
Mislim, da ima Mestna knjižnica Ljubljana tudi največ knjig, se bo treba tja včlanit.
jocoj ::
Dela in tudi zaščita je že razbita. Ponudba pa je slaba, saj je trenutno 2k naslovov za izposojo, na biblosu jih je pa bilo 5k.
Trade Republic - bonus povabilo - https://ref.trade.re/3qxk3pzb
frogstomp ::
Ne razumem tele Cobiss Ele.. vidim link za prijavo.. kje je registracija?
Nekateri pravite "zaščita je razbita". Povejte več.
Nekateri pravite "zaščita je razbita". Povejte več.
ToniT ::
jocoj ::
Ne razumem tele Cobiss Ele.. vidim link za prijavo.. kje je registracija?
Nekateri pravite "zaščita je razbita". Povejte več.
Knjige si izposojaš preko Cobiss spletne strani ali Cobiss mobilne aplikacije s prijavnimi podatki, ki jih imaš od svoje knjižnice. Ni posebne strani za elo. Pod search označiš eknjige in ponudnika Cobiss Ela in ti vrže, katere eknjige ima tvoja knjižnica.
Moja knjižnica ima še vedno nula knjig za Elo... jao...
Katera pa je to knjižnica?
Trade Republic - bonus povabilo - https://ref.trade.re/3qxk3pzb
Zgodovina sprememb…
- spremenil: jocoj ()
wwwampy ::
Moja knjižnica ima še vedno nula knjig za Elo... jao...
Katera pa je to knjižnica?
Radovljica.
Po moje ima Mestna knjižnica Ljubljana še največ e-knjig. Bo treba tam članstvo odpret. Da ne omenjam, kakšne nebuloze so to, da moraš bit član določene knjižnice, ki ima to gradivo zavedeno. A za e-knjige ne morejo imeti enotnega dostopa in spletišča?
Zgodovina sprememb…
- spremenil: wwwampy ()
jocoj ::
Tole je izjavil predstavnik na MMC
Očitno enkrat v prihodnosti...
Zdaj bodo lahko tako najmanjša knjižnica, kot je na primer Metlika, kot največja, kot je ljubljanska knjižnica, imele popolnoma enake naslove in popolnoma enak nabor e-knjig.
Luka Blažič
Očitno enkrat v prihodnosti...
Trade Republic - bonus povabilo - https://ref.trade.re/3qxk3pzb
wwwampy ::
wwwampy ::
A, so napisali obvestilo na spletni strani knjižnice:
Obveščamo vas, da danes izposoja e-knjig preko novega sistema COBISS Ela še ni mogoča. Takoj, ko bo s strani ponudnika omogočen dostop, vas bomo o tem obvestili.
Hvala za razumevanje.
BlackFox101 ::
Na spletni strani Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper piše tole:
Podpora za e-bralnike:
COBISS Ela je združljiva z bralniki, ki podpirajo Android 5.1 ali novejšo verzijo in omogočajo nalaganje aplikacij iz Google Play trgovine.
Priporočeni modeli vključujejo Inkbook od 2019 leta dalje, Onyx BOOX in Pocketbook. Čeprav bralniki Kobo trenutno ne podpirajo izposoje preko COBISS Ele, naj bi se po zadnjih informacijah proizvajalca to omogočilo do konca tega leta.
https://www.kp.sik.si/2024/06/17/23475/
Pa tle je en par videov o COBISS Ela:
https://www.youtube.com/@COBISSpotidozn...
Podpora za e-bralnike:
COBISS Ela je združljiva z bralniki, ki podpirajo Android 5.1 ali novejšo verzijo in omogočajo nalaganje aplikacij iz Google Play trgovine.
Priporočeni modeli vključujejo Inkbook od 2019 leta dalje, Onyx BOOX in Pocketbook. Čeprav bralniki Kobo trenutno ne podpirajo izposoje preko COBISS Ele, naj bi se po zadnjih informacijah proizvajalca to omogočilo do konca tega leta.
https://www.kp.sik.si/2024/06/17/23475/
Pa tle je en par videov o COBISS Ela:
https://www.youtube.com/@COBISSpotidozn...
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: BlackFox101 ()
frogstomp ::
Potrjujem da metoda opisana iz: https://www.epubor.com/remove-readium-l...
deluje. Tudi z najnovejšo verzijo Calibre (7.12).
Za portal Cobiss Ela. Sem si jih nekaj šicnil iz Calibre na Kindla in odpre normalno.
Uporabljajo encryption profile 1.0, ki je kot razumem, public.
Beletrina Digital uporablja 2.5, ki ni javen in ta trik žal ne dela.
deluje. Tudi z najnovejšo verzijo Calibre (7.12).
Za portal Cobiss Ela. Sem si jih nekaj šicnil iz Calibre na Kindla in odpre normalno.
Uporabljajo encryption profile 1.0, ki je kot razumem, public.
Beletrina Digital uporablja 2.5, ki ni javen in ta trik žal ne dela.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: frogstomp ()
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
» | Biblos se poslavlja (strani: 1 2 )Oddelek: Loža | 9269 (1700) | WhiteAngel |
» | Biblos umrl, nasledila sta ga Beletrina Digital in COBISS Ela (strani: 1 2 3 4 )Oddelek: Novice / Ostalo | 22841 (1207) | Miami-T |
» | COBISS Ela, teden dni poznejeOddelek: Novice / Ostale najave | 8629 (1838) | mahagoni77 |
» | COBISS Ela normalno delovala vsega štiri dni (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Ostalo | 12868 (2811) | matijadmin |
» | Izposojanje slovenskih e-knjig prevzema COBISS Ela (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Ostalo | 11690 (4508) | bajker |