Komisarka za konkurenco Margrethe Vestager je dejala, da se navidezni svetovi in generativna umetna inteligenca hitro razvijajo, zato je ključno, da ostanejo konkurenčni in da podjetja nimajo preprek pri rasti in ponujanju najboljši in najinovativnejših izdelkov potrošnikom. Monopolno dogovarjanje je v nasprotju s tem. Microsoft ima velikanske koristi od vložka v OpenAI, ključno vprašanje pa je integracija teh izdelkov v Microsoftove izdelke. Spomnimo se bistveno bolj benignega primera, ko je Microsoft v Windows vgradil Internet Explorer. Pri umetni inteligenci sedaj Microsoftu skušajo slediti Google (Alphabet), Meta (Facebook) in drugi.
Ko je OpenAI za kratek čas izgnal direktorja Sama Altmana, mu je Microsoft takoj ponudil službo. O povezanosti podjetij priča tudi dogajanje borzi: težave v OpenAI potopijo delnico Microsofta. Kasneje je OpenAI ponovno zaposlil Altmana, ko se uprli zaposleni, a je k tem prigovarjal tudi Microsoftov izvršni direktor. Vse to so razlogi, ki jih bo Evropska komisija bržkone štela kot indice za povezano delovanje podjetij.
Evropska komisija bo preverila, ali je Microsoftov vložek v OpenAI v skladu z uredbo o prevzemih. Komisija je več deležnikom, torej konkurenci in ostalim akterjem, poslala vprašalnike, kjer se lahko izjasnijo o vplivu dogajanja nanje in širšem kontekstu. Prav tako lahko Microsoft in Open do 11. marca obrazložita svoja stališča.
