» »

Prvi računalniki v Sloveniji, 15b.del - povezava s svetovnim omrežjem

Prvi računalniki v Sloveniji, 15b.del - povezava s svetovnim omrežjem

Računalniški muzej -

Prizadevanja za vzpostavitev mednarodnih standardov, ki bi omogočili heterogeno povezovanje informacijskih sistemov ne glede na proizvajalca strojne in programske opreme, so konec osemdesetih vendarle obrodili sadove. V Evropi so v skladu s strateško usmeritvijo k večji neodvisnosti na področju računalništva in računalniških mrež še naprej izdatno podpirali razvoj odprtih sistemov po modelu OSI, na krilih ameriške računalniške prevlade pa se je vse bolj krepila vloga odprtih sistemov po modelu TCP/IP. Začeli so se pojavljati dvomi o prihodnosti modela OSI, vendar je prevladalo mnenje, da je potrebno razvijati neodvisen evropski model. Model OSI so v Evropi prek državnih PTT podjetij, ki so skoraj izključno obvladovala telekomunikacije, uvajali v javna omrežja, prek projekta COSINE pa so oblikovali tudi ločeno namensko omrežje IXI za povezavo evropskega raziskovalnega in javnega sektorja. Do leta 1988 so v okviru projekta COSINE standardizirali vrsto storitev, na primer elektronsko pošto(x.400) in imenik uporabnikov(x.500), pa storitve za prenos in oddaljen dostop do datotek(FTAM) in storitve za interaktiven dostop do računalnikov(x.3,x.28,x.29). Pri razvoju storitev in specifikaciji standardov je sodelovala tudi ekipa iz Inštituta Jožef Stefan(IJS). Leta 1989 so sodelujoča akademska omrežja združenja RARE usmerila napore v dokončanje omrežne infrastrukture, vzpostavitev medsebojnih povezav in omrežnih servisov po dogovorjenih protokolih.

Zaradi številnih omejitev javnih omrežij in težav pri pridobitvi soglasij z vsemi upravljalci so se v okviru projekta COSINE vrnili k prvotnemu načrtu, ki je predvideval izgradnjo lastnega omrežja utemeljenega na protokolu x.25. Za razliko od javnih omrežij, ki so bila draga, neprimerna in pod vplivom upravljalskih podjetij, so z lastnim omrežjem lahko odpravil vsa ozka grla z neprimerljivo večjimi prenosnimi hitrostmi in prepustnostjo omrežja, omogočili pa so tudi večji nabor storitev. Prvo povezavo so zgradili med Amsterdamom in Ženevo, leta 1989 pa je večji del hrbtenice IXI že poskusno obratoval s hitrostjo 2Mb/s. Hitrost so v naslednjih dveh letih povečali na 34Mb/s, po letu 1992 pa vse do 1Gb/s. Predvideli so 4 satelitske povezave z ZDA in Japonsko. Sodelujoči so za vključitev v omrežje vzpostavili eno ali več državnih vstopnih točk WEP(Well known entry point). Omrežje je povezalo okrog 2500 evropskih raziskovalnih, akademskih, vladnih in nekaterih drugih inštitucij in približno 10.000 računalnikov. Dostop do omrežja in možnost komunikacije je tako dobilo tudi več kot tri milijone študentov. V omrežje so se poleg združenja RARE, vključila obstoječa akademska omrežja EARN(Bitnet), EUnet(UUCP), HEPnet(mednarodna mreža jedrskih fizikov) in nekaj drugih. Jugoslavija edina izmed 20 držav pri izgradnji in upravljanju omrežja IXI ni sodelovala neposredno. Iz Beograda tudi niso dobili soglasja za neposredno vključitev omrežja JUPAK v omrežje IXI, zato je ekipa IJS morala najprej poiskati način za posredno vključitev prek povezovalnega protokola x.75.

Jugoslovanski del projekta COSINE poznan tudi pod imenom Yugoslav university network(YUNET) naj bi v povezavi s sistemom znanstvenih in tehnoloških informacij(SZTIJ), ki ga je od 1988 razvijal Računalniški center Univerze v Mariboru, predstavljal temeljno informacijsko infrastruktro v državi. V projektu YUNET so najprej sodelovali IJS, Računalniška centra univerz v Ljubljani in Mariboru, zagrebški Sveučilišni računski centar(SRCE), sarajevski Institut za računarske i informacione sisteme(IRIS) in Univerza v Beogradu. Posredno sta se v projekt vključila še Iskra Telematika in PTT Slovenija. Na IJS so za potrebe jugoslovanskega omrežja naročili velik osrednji računalnik DEC VAX 8650(v omrežju SLON poznan pod nazivom Cathy) in manjši DEC MicroVAX II z operacijskim sistemom Unix(poznan pod nazivom Commie). Slednjega so jeseni leta 1989 uporabili za vzpostavitev vhodne točke za prvo mednarodno storitev elektronske pošte po protokolu x.400. Omogočal je približno 100 poštnih naslovov. V raziskovalnih organizacijah in na univerzah so bile potrebe velike prav za elektronsko pošto, zato je bila to tudi prva in najbolj pomembna omrežna storitev. Sprva so jo uporabljali predvsem v Sloveniji in v manjši meri na Hrvaškem. Strežnike za elektronsko pošto so kmalu namestili še na mariborskem DEC VAX 8800 in ljubljanskem DEC VAX 8550, pa na dveh lokacijah v Zagrebu in eni v Beogradu. Na IJS so začeli vzpostavljati tudi imenik uporabnikov po standardu x.500 za vključitev v centralni evropski imenik v Bruslju.

Vstopno vozlšče za mrežo IXI so jeseni 1989 uredili v ljubljanski pošti. Vozlišče je imelo povezavo z domačim omrežjem JUPAK, hitrost mednarodne povezave pa je bila zaradi ozkega grla(x.75) sprva omejena na bornih 48 Kb/s. Leta 1990 so sodelujoči pri projektu COSINE ustanovili organizacijo Yugoslav network for academic community(YUNAC) s sedežem v Ljubljani, ki je uradno prevzela skrb za vključitev v mednarodna omrežja in vzdrževanje povezav, za vzpostavitev omrežnih storitev, vzdrževanje imenika uporabnikov, registracijo elektronskih poštnih naslovov in podobno. Prek prevajalnih vmesnikov so bili v tem času že možni prehodi elektronske pošte med različnimi omrežji(Bitnet, EUNet, Internet). Na ta način so bili domači uporabniki konec leta 1989 že posredno povezani v svetovno omrežje. Omrežja so še precej let delovala eno ob drugem, vendar pa se je po prihodu interneta v Evropo v devetdesetih njihova aktivnost vztrajno zmanjševala. Povezavo z Bitnet, za katero je bil med domačimi znanstveniki posebej velik interes, so na IJS uredili prek nemške raziskovalne mreže Deutsche Forschungsnetz(DFN), povezavo z omrežjem Unix uporabnikov EUNet pa prek švicarskega raziskovalnega omrežja Switch. Omežje Bitnet je skupaj z evropskim sestrskim omrežjem EARN leta 1991 povezovalo že 3000 računalnikov iz akademskega okolja, omogočalo pa je lastno elektronsko pošto in druge storitve konkurenčne tistim po modelu OSI. Omrežje EUNet je bilo konec leta 1988 prek vozlišča na Nizozemskem eno izmed prvih v Evropi povezano z ameriškim omrežjem NSFNet, osrednjim delom omrežja Internet.

16 komentarjev

chnglng ::

Več o tej tematiki lahko preberete tudi v predhodnem prispevku 15a. Nekaj o razvoju omrežja Internet v Evropi in Sloveniji pa naslednjič. Raziskave lahko podpirate z obiskom Računalniškega muzeja na Celovški 111 v Ljubljani in seveda s širjenjem dobre besede :) Hvala za branje!

Ahim ::

Vstopno vozlšče za mrežo IXI


Manjka i.

mAXTER ::

Prav zanimivi članki o razvoju računalništva, hvala za kvaliteten doprinos :)

Barbarpapa2 ::

Dober večer.

Zame izredno zanimivo branje, o teh zadevah mi do sedaj ni bilo nič znanega. Razen tega, da smo v MB na RCUM imeli DEC VAX 8800 seveda... Pa če se pravilno spomnim, tudi v takratnem poljudnem računalniškem tisku ni bilo kaj dosti pisanja na to temo...

Iskrena zahvala avtorju za trud, vsem pa še lep večer naprej...

Jože

chnglng ::

DEC VAX 8800 je bil dvoprocesorski računalnik z zmogljivostjo približno 12 računalnikov VAX-11/780.. v ljubljanskem RCU leta 1987 nameščena računalnika DEC VAX 8550, ki sta bila povezana v VMScluster, pa sta imela vsak zmogljivost približno 6 računalnikov VAX-11/780.. skupno torej približno toliko kot mariborski. Na IJS nameščeni DEC VAX 8650 je imel zmogljivost približno 9 računalnikov VAX-11/780.. DEC VAX-11/780 je bil prvi računalnik v seriji DEC VAX in so ga redno uporabljali kot primerjavo za zmogljivost drugih računalnikov(imel naj bi zmogljivost približno 1 MIPS). Vse procesne enote omenjenih računalnikov VAX 8xxx so bile izdelane še v tehnologiji tretje generacije.. iz integriranih vezij torej.. vendar so uporabljale napredno različico bipolarne tehnike poznano pod nazivom emitter-coupled logic(ECL), ki se je običajno uporabljala le pri dražjih velikih in super računalnikih(med njimi tudi DEC System 10 in 20, ki so ju imeli v RCU v prvi polovici osemdesetih). Starejši VAX-11/780 je bil za razliko izdelan še v manj učinkoviti bipolarni tehniki Schottky transistor-transistor logic(TTL), ki pa je leta 1977 z manjšo porabo in hitrejšim delovanjem vendarle predstavljala bistven korak naprej od standardnih TTL vezij, ki so jih uporabljali v seriji PDP-11.

Barbarpapa2 ::

Pozdrav

Se spomnim "definicje" da je bil VAX11/780 "moči" 1 VAX MIPS. Takrat je tudi nekako veljalo, da je za resno CAD delo potrebna računalniška "moč" vsaj 1 MIPS...

V računalniškem muzeju je postavljen IDC4850, kar je v bistvu VAX11/751. V kleti pa je grafični terminal Tektronix 4014 (zna biti, da je celo iz MB tehniškega faksa). Skupaj bi predstavljala skoraj "tipičen" sestav za CAD aplikacije, kot so bili v uprabi konec 70. in v začetku 80. let prejšnjega stoletja...

Ne morem si pomagati, da ne bi vode na svoj (CAD) mlin vlekel...

Lep večer še naprej...

Jože

tony1 ::

Čestitam za tabelo z ISO OSI plastmi... 8-) ki nam je prfoks na faksu v 1. letniku ni znal pojasniti... :))

Najbolj zabavno mnemoniko, ki naj bi pomagala pri učenju zaporedja imen plasti sem leta kasneje našel seveda na spletu (berite od zgoraj navzdol): A Pussy So Tight No Dick can Penetrate :-DDDDD

"velik osrednji računalnik DEC VAX 8650(v omrežju SLON poznan pod nazivom Cathy) in manjši DEC MicroVAX II z operacijskim sistemom Unix(poznan pod nazivom Commie)."

Aliteracija in smisel za humor, krasno :D

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: tony1 ()

Ahim ::

chnglng je izjavil:

DEC VAX 8800 je bil dvoprocesorski računalnik z zmogljivostjo približno 12 računalnikov VAX-11/780.. v ljubljanskem RCU leta 1987 nameščena računalnika DEC VAX 8550, ki sta bila povezana v VMScluster, pa sta imela vsak zmogljivost približno 6 računalnikov VAX-11/780.. skupno torej približno toliko kot mariborski. Na IJS nameščeni DEC VAX 8650 je imel zmogljivost približno 9 računalnikov VAX-11/780

Doma imam se vedno en VAXStation 4000/96, katerega CPU je zmogel ~45 VUPS, se pravi skupno vec kot vsi zgoraj omenjeni veliki VAXi skupaj :) Ven je prisel cisto na koncu razvoja (1995), ko je bil DEC ze globoko v razvoju Alphe (Alpha AXP). Najbrz najvec procesne zmogljivosti za en CPU v svetu VAXov glede na volumen ohisja, hitrejsi so bili samo se nekateri bistveno vecji modeli in seveda taki z vec procesorji (VAX 4000/705A, boljsi modeli serije 7000).

tony1 ::

Vsekakor ga ne meči v smeti, tukaj lahko vidiš ceno new-old-stocka:
https://www.google.com/url?sa=t&rct=j&q...

Zgodovina sprememb…

Jure14 ::

Kdaj pa pridejo na vrsto ixtas, itzamna, kukulkan in texas?
Začetek '90?

Ahim ::

tony1 je izjavil:

Vsekakor ga ne meči v smeti, tukaj lahko vidiš ceno new-old-stocka:
https://www.google.com/url?sa=t&rct=j&q...

Eh, toliko ne bodo nikoli dobili zanj ... Moj ima za razliko od tega na eBayu maksimalno kolicino RAMa (128 MB), dodatni TurboChannel adapter in alternativno graficno (poleg LCSPX, ki je bila 8-bitna 2D, imam se SPXg, ki je bila 8-bitna 3D).

Barbarpapa2 ::

Pozdrav.

Ahim je izjavil:

tony1 je izjavil:

Vsekakor ga ne meči v smeti, tukaj lahko vidiš ceno new-old-stocka:
https://www.google.com/url?sa=t&rct......

Eh, toliko ne bodo nikoli dobili zanj ... Moj ima za razliko od tega na eBayu maksimalno kolicino RAMa (128 MB), dodatni TurboChannel adapter in alternativno graficno (poleg LCSPX, ki je bila 8-bitna 2D, imam se SPXg, ki je bila 8-bitna 3D).


To dela na OpenVMS ali na ULTRIX-u (kateri OS je nameščen)?

Lep večer še naprej...

Jože

tony1 ::

Ahim: seveda je cena bolj pobožna želja, kar je zanimivo je, da te reči niso več za v staro železo ;-)

Zimonem ::

Ahim je izjavil:

chnglng je izjavil:

DEC VAX 8800 je bil dvoprocesorski računalnik z zmogljivostjo približno 12 računalnikov VAX-11/780.. v ljubljanskem RCU leta 1987 nameščena računalnika DEC VAX 8550, ki sta bila povezana v VMScluster, pa sta imela vsak zmogljivost približno 6 računalnikov VAX-11/780.. skupno torej približno toliko kot mariborski. Na IJS nameščeni DEC VAX 8650 je imel zmogljivost približno 9 računalnikov VAX-11/780

Doma imam se vedno en VAXStation 4000/96, katerega CPU je zmogel ~45 VUPS, se pravi skupno vec kot vsi zgoraj omenjeni veliki VAXi skupaj :) Ven je prisel cisto na koncu razvoja (1995), ko je bil DEC ze globoko v razvoju Alphe (Alpha AXP). Najbrz najvec procesne zmogljivosti za en CPU v svetu VAXov glede na volumen ohisja, hitrejsi so bili samo se nekateri bistveno vecji modeli in seveda taki z vec procesorji (VAX 4000/705A, boljsi modeli serije 7000).

Kdaj si ga pa nazadnje prižgal?

+ tega je to zgolj terminal nikakor ne wax.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Zimonem ()

Barbarpapa2 ::

Večer...

Zimonem je izjavil:


+ tega je to zgolj terminal nikakor ne wax.


Tole je kar precej več kot grafični terminal, je 3D grafična delovna postaja s procesorjem z VAX arhitekturo (NVAX), skorajda najmočnejša VAX postaja. Si pa pri DEC-u lahko veliko VAXstationov dobil brez grafike, samo se jim je takrat reklo MicroVAX (mislim, da pri seriji 4000 tega ni več bilo).

NVAX @ Wikipedia

Je pa DEC imel na področju grafičnih delovnih postaj izredno močno konkurenco...

Pa lepo bodite...

Jože

Ahim ::

Zimonem je izjavil:

Kdaj si ga pa nazadnje prižgal?

+ tega je to zgolj terminal nikakor ne wax.

Mislis zaradi RTC baterije? Vse iz teh masin so ze zdavnaj poginile, zagotovo tudi tista v NOS skatli na eBayu z linka zgoraj :)) Dokler je prizgan, je vseeno, enkrat se nastavi in dela s tem, sicer ps se teleportiras nazaj v preteklost ...

In kot je povedal predhodnik, je cisto zaresen VAX (z enojnim v-jem, od Virtual Address (e)Xtension), je pa res omejen na en CPU in nima kaksnega vecnamenskega "zunanjega" vodila kot BI), edino SCSI za zunanji storage. Ker je bila zadeva misljena za desktop, ima graficno s HW pospesevanjem nekaterih funkcij, kot ze omenjeno zgoraj. NVAX je bila zadnja generacija CPUjev in za desktop masino mocnejsega od tega 100 MHz ni bilo.

Gor je pa tekel OpenVMS in (v moji lasti bolj ali manj izkljucno) NetBSD.


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Prvi računalniki v Sloveniji, 15b.del - povezava s svetovnim omrežjem

Oddelek: Novice / Računalniški muzej
163593 (2252) Ahim
»

Prvi računalniki v Sloveniji, 15a.del - omrežne povezave pred internetom

Oddelek: Novice / Računalniški muzej
63374 (1482) tony1
»

Prvi računalniki v Sloveniji, 12c.del - porazdeljena obdelava podatkov

Oddelek: Novice / Računalniški muzej
142249 (866) tony1
»

razlika med OSI in TCP/P modeloma

Oddelek: Omrežja in internet
134780 (667) enxtip

Več podobnih tem