Slo-Tech - Medtem ko se je Nemčija pravkar poslovila od jedrskih elektrarn, so Finci po večletnih zamudah uradno zagnali jedrski reaktor Olkiluoto 3. Na istoimenskem otoku sta že dva vrelovodna reaktorja z nazivno močjo 890 MWe, novi tlačnovodni reaktor tretje generacije (EPR) pa bo zmogel 1600 MWe, s čimer je najzmogljivejši v Evropi in tretji v svetu. Celotna elektrarna Olkiluoto bo zagotavljala približno tretjino vse finske električne energije.
Tretji reaktor so dokončali in vanj gorivo naložili aprila 2021. Decembra istega leta je stekla prva vzdrževana verižna reakcija, marca 2022 pa so ga poizkusno priključili v omrežje. Preizkusna doba se je sedaj končala in reaktor je vstopil v redno obratovanje, ko zagotavlja energijo finskim porabnikom. Projekt OL3 je gradil konzorcij Areva, Areva NP in Siemens, sam pa bo pokrival 14 odstotkov finskih potreb po električni energiji oziroma 12 TWh letno. Finska ob tem poudarja, da bodo že 93 odstotkov vse električne energije proizvajali brezogljično, a bo država še vedno uvozno odvisna (resda pol manj). Finska je lani uvozila 15 odstotkov porabljene električne energije.
Novi reaktor so gradili dolgih 18 let in predstavlja prvo novo jedrsko elektrarno v EU po letu 2007, ko so Romuni dogradili reaktor v elektrarni Cernavodă. Letos so tudi na Slovaškem zagnali elektrarno, ki pa so jo začeli graditi že leta 1987 ter po prekinitvi nadaljevali leta 2009. OL3 naj bi deloval 60 let. Njegovo gradnjo so sicer spremljale zamude in prekoračitve stroškov. Projekt, ki je bil sprva ocenjen na tri milijarde evrov, je na koncu stal 11 milijard evrov. Ko je lani marca začel poizkusno obratovati, so pričakovali začetek komercialnega delovanja čez štiri mesece, a so se vlekle okvare in izpadi. Čeprav so projekt spremljale hude kritike, tako zaradi zamud in stroškov, kot tudi delovni pogojev tujcev, ki so večinoma gradili, je sedaj dokončan.
Še vedno mi je fascinantno, kako lahko desetletje in več traja gradnja nuklearke. Tehnologija vseeno ni "nova". Saj ne more biti vsaka tak unikum.
Žal je. Saj zgradijo eno na desetletje.
Pa še to vedno druga firma. Če bi imeli dva ali tri standardne dizajne in bi jih postavljali vsako leto eno, potem bi bila pa tudi gradnja bistveno bolj predvidljiva in cenejša.
Dva ali tri dizajne zato, da se ti ne zgodi scenarij, da se odkrije napaka in potem moraš hkrati zaustavljati prav vse elektrarne.
Eh? Pa saj ni vedno druga firma. In v igri so standardne zasnove. So pa vseeno elektrarne med seboj toliko različne, da do kakega množičnega zaustavljanja pogonov istega tipa ne prihaja.
Da bi se šli prav serijsko proizvodnjo pa zaenkrat še nismo sposobni. Morda, nekoč, če se prej ne poneumimo čisto.
V svetu je zdaj koliko... tam 450 delujočih jedrskih elektrarn? Ne vem, koliko jih je bilo skupaj zgrajenih, z že zaustavljenimi vred, so pa prvo dokončali sredi '50 let 20. stoletja.
Če na pamet in čez palec vzamem, da je bilo zgrajenih 550 v zadnjih 70 letih, je to v povprečju skoraj 8 na leto. V vsakem primeru precej več kot ena na desetletje.
A ti še nisi slišal kako politika funkcionira? Pride nova oblast, ki se začne zmišljevat, komplicirat in spreminjat projekt, da se še mal denarja obrne. Pri projektu, ki traja desetletje imaš torej tri vlade, kjer vsaka prisloni svoj lonček. Torej dosti dodatnega denarja in časa. Pa to da se to tako butično proizvaja, tudi ne zagotavlja nekih ustaljenih postopkov dela, vse traja dosti dlje, vse je praktično custom made.
Torej, če pri nas začnemo gradit danes, bo dokončana ne prej kot v 15 letih.... leta 2038, ko bojo električni avti "zapovedani" že par let. Nič kaj lepa prihodnost ne bo to.
Projekt OL3 je gradil konzorcij Areva, Areva NP in Siemens
Na začetku gradnje je bil glavni izvajalec Areva NP (zdaj Framatome, po spodaj omenjeni razprodaji), skupno podjetje Areve in Siemensa. Leta 2009 pa je Siemens svoj tretjinski delež Areva NP prodal Arevi, ki je zdaj glavni izvajalec. Siemens je ostal na projektu kot podizvajalec z glavno odgovornostjo za gradnjo turbinske dvorane. Areva je prodala svoj večinski delež v podjetju Framatome (prej Areva NP), svojem poslu z jedrskimi reaktorji in gorivom, podjetju Électricité de France.
Iz 3 milijard evrov na 11. Pri nas se govori o ceni 7-10 milijard. Če bomo enako učinkoviti kot Finci, to pomeni 26-38 milijard. Sončne in vetrne elektrarne z baterijami za kratkoročno shranjevanje bi bile veliko cenejše. Vprašanje je le še, koliko bi stalo sezonsko shranjevanje npr. z vodikom.
Predvsem je fascinantno to, da vsi te projekti brez izjeme so mnogo dražji kot je rečeno v začetku in jih gradijo mnogo dlje, kot je rečeno v začetku.
Tukaj se voha ogromen nateg s strani izdelovalcev teh elektrarn.
Korupcija povsod?
Ne, ni korupcija, vsaj ne po mojem mnenju.
Kaj pa potem mislim, da je? 1. Zadnjih 30 let so zeleni pritiskali, da morajo jedrske elektrarne povečati jedrske standarde. Posledično so postali koncepti elektrarn ameriških in evropskih proizvajalcev bistveno bolj kompleksni in dražji (ne pa, recimo, izdelki ruskih in korejskih proizvajalcev).
2. Ameriški in evropski proizvajalci v desetletjih po Černobilu niso gradili novih reaktorjev. Nimajo izkušenj. Stari inženirji, ki so bili pri gradnjah zraven, so v penziji. Sploh za Westinghouse, ki je šel še čez bankrot, je znano, da je daleč od podjetja, kakršen je bil v 70tih.
"Be professional, be polite,
but have a plan to kill everyone you meet".
- General James Mattis
Eh? Pa saj ni vedno druga firma. In v igri so standardne zasnove. So pa vseeno elektrarne med seboj toliko različne, da do kakega množičnega zaustavljanja pogonov istega tipa ne prihaja.
Da bi se šli prav serijsko proizvodnjo pa zaenkrat še nismo sposobni. Morda, nekoč, če se prej ne poneumimo čisto.
V svetu je zdaj koliko... tam 450 delujočih jedrskih elektrarn? Ne vem, koliko jih je bilo skupaj zgrajenih, z že zaustavljenimi vred, so pa prvo dokončali sredi '50 let 20. stoletja.
Če na pamet in čez palec vzamem, da je bilo zgrajenih 550 v zadnjih 70 letih, je to v povprečju skoraj 8 na leto. V vsakem primeru precej več kot ena na desetletje.
Eh? Poglej malo koliko reaktorjev se je zgradilo po posameznih desetletjih. Poglej recimo koliko reaktorjev se je zgradilo v evropi v zadnjih 20 ali 30 letih, pa boš videl da kaj več kot eno na desetletje nismo naredili.
Eh? Pa saj ni vedno druga firma. In v igri so standardne zasnove. So pa vseeno elektrarne med seboj toliko različne, da do kakega množičnega zaustavljanja pogonov istega tipa ne prihaja.
Da bi se šli prav serijsko proizvodnjo pa zaenkrat še nismo sposobni. Morda, nekoč, če se prej ne poneumimo čisto.
V svetu je zdaj koliko... tam 450 delujočih jedrskih elektrarn? Ne vem, koliko jih je bilo skupaj zgrajenih, z že zaustavljenimi vred, so pa prvo dokončali sredi '50 let 20. stoletja.
Če na pamet in čez palec vzamem, da je bilo zgrajenih 550 v zadnjih 70 letih, je to v povprečju skoraj 8 na leto. V vsakem primeru precej več kot ena na desetletje.
Eh? Poglej malo koliko reaktorjev se je zgradilo po posameznih desetletjih. Poglej recimo koliko reaktorjev se je zgradilo v evropi v zadnjih 20 ali 30 letih, pa boš videl da kaj več kot eno na desetletje nismo naredili.
Mi smo naredili enega v zadnjih 70 letih, če že hočeš. No, dva, z raziskovalnimi vred. Pa še kakega več, če gledaš Jugoslavijo kot celoto, v Vinči sta bila še dva. Skupaj torej štiri.
Upam, da bomo prišli na 2 komercialna v zadnjih 80 letih, ampak nisem optimist.
