SpaceX-ov Starlink bo imel na koncu v orbiti več deset tisoč satelitov, že sedaj pa jih imajo približno 1700. Ti resda krožijo precej bliže Zemlji od GPS-ovih satelitov, in sicer na višini 1200 kilometrov, zato so vidni le kratek čas, jih je pa veliko. Raziskovalci so prisluškovali signalom, ki jih oddajo ti sateliti, pri čemer seveda niso razumeli (šifriranega) prometa, so pa lahko ugotovili, kje posamezen satelit je. Pomembno je, da niso potrebovali nobene pomoči ali podatkov od upravljavca satelitov.
Sateliti Starlink sploh niso edini, s katerimi je možno ugotavljati lastno lokacijo. Z drugimi manjšimi konstelacijami satelitov v nizkih orbitah je šlo na 23 metrov natančno. Trenutno je glavna težava, da je satelitov premalo. Postopek je trajal 800 sekund, ker so morali počakati, da so na nebu zagledali dovolj satelitov. A ko jih bo več, bo postopek hitrejši in natančnejši. To bo uporabno tudi v primeru, če bi GPS odpovedal ali bi ga kakšna sila aktivno motila.
