Zaradi epidemije je tudi letos tekmovanje potekalo na daljavo. Prireditelji so naloge tri ure pred tekmovanjem poslali državnim mentorjem, ki so jih prevedli v lokalne jezike, nato pa so tekmovalci istočasno in pod videonadzorom po vsem svetu reševali naloge. Te so morali potem skenirati in poslati v Rusijo na ocenjevanje, hkrati pa so jih ocenili tudi doma. Na tekmovalna dneva so imeli tekmovalci na voljo 4 ure in pol za reševanje nalog. Zaradi tega so lahko začeli z zamikom, a nujno med 9.30 in 14.00 po srednjeevropskem poletnem času. Na ta način so dosegli, da so lahko vsi tekmovali vsaj ob približno spodobni uri po lokalnem času, hkrati pa ni prišlo do uhajanja informacij. V vsaki državi je bil še neodvisni opazovalec, ki je zagotovil skladnost tekmovanja s pravili. Čeprav olimpijada ni potekala centralno, so prireditelji vseeno vzpodbudili države, da se (kjer je bilo to dovoljeno) povežejo in na kup zberejo ekipe iz okoliških držav. Slovenska ekipa je tekmovala iz Švice.
Tekmovalne naloge so težke, o čemer se lahko prepričajo tudi bralci. Tudi letos je le en tekmovalec osvojil vse točke, in sicer Yichuan Wang iz Kitajske. Skupinski zmagovalci so bili Kitajci s šestimi zlatimi medaljami. Sledili so Rusi s petimi zlatimi in eno srebrno ter Južnokorejci z enakim rezultatom. Najboljša evropska država je bila Italija (enkrat zlato, štirikrat srebro, enkrat bron). Tekmovalo je več kot 570 dijakov iz 107 držav, s čimer je matematična olimpijada še vedno največja (in tudi najstarejša) olimpijada iz znanja.
Prihodnje leto bo olimpijada v norveškem Oslu. Tekmovalce bodo izbrali po ustaljenem postopku na DMFA.