vir: Ars Technica
Gromozanska raketa SLS (space launch system), najmočnejša v obstoju, je že od samih začetkov močno obremenjena z zamudami in prekoračenimi stroški. Američani so v razvoj pognali med 17 in 20 milijardami dolarjev - odvisno, kam štejemo gradnjo namestitvenih kapacitet - poleteti pa bi morala že sredi preteklega desetletja. To je problem, ker gre za nosilno raketo, na kateri sloni ameriški program vrnitve človeka na Mesec, Artemis. Zato je januarski neuspeh pri statičnem testiranju njenih ogromnih motorjev zelo bolel, saj je v praksi pokopal upe, da bi se astronavti na Luno zares vrnili v letu 2024, kakor je bilo sprva predvideno. Motorji bi morali delovati osem minut, a je že po dobri minuti prišlo do izključitve. Dobra novica pa je pozneje bila, da vendarle ni šlo za resnejšo strojno napako, temveč zgolj nerodno nastavljene parametre pretoka goriva, zato so inženirji nevšečnost lahko odpravili razmeroma hitro.
V četrtek zvečer po našem času so poskus ponovili in tokrat je šlo vse brez težav. Štirje motorji RS-25, ki smo jih svoje dni lahko gledali v ameriških vesoljskih čolničih, so delovali slabih 500 sekund, vse do polne izpraznitve goriva. Kakor je videti v posnetkih, so inženirji tudi dodobra preizkusili zmogljivosti njihovega usmerjanja med letom. Vmes je sicer prišlo do sežiga ene od oblog pri izpušnih šobah, kar pa je bilo predvideno. Gre za uspeh, ki sedaj Naso navdaja z upanjem, da bi nemara prva misija vendarle lahko poletela že letos. Že prihodnji mesec naj bi SLS romala v Kennedy Space Center, kjer jo bodo spojili s stranskima potisnikoma in kapsulo Orion. Odprava Artemis 1, pri kateri bi kapsulo - tokrat še brez posadke - poslali na pot okoli Meseca, bi morda lahko poletela še pred koncem leta, toda realneje je, da jo bomo videli v začetku leta 2022.
