NASA - Ameriška vesoljska agencija je razkrila četverico astronavtov, ki bodo predvidoma konec prihodnjega leta na odpravi Artemis II obleteli Luno.

Posadko Artemisa II sestavljajo poveljnik Reid Wiseman, pilot Victor Glover in specialista Christina Koch ter Jeremy Hansen. V primeru uspešno opravljene misije bodo to prvi ljudje po več kot 50 letih - od odprave Apollo 17 leta 1972 - ki bodo zaokrožili okrog Meseca. Hansen bo ob tem prvi Kanadčan na Lunarni odpravi in s tem tudi prvi neameričan. Hkrati bo edini od četverice, ki bo v vesolje poletel prvič, vsi ostali pa so že veterani z enim poletom, pri čemer izstopa predvsem Koch, ki s 328 dnevi drži rekord najdaljšega bivanja ženske v vesolju. Kriterijev, po katerih so bili člani izbrani, niso podrobneje pojasnili, je pa bilo že predtem jasno, da bo s predstavnikom vključena Kanada, in sicer zaradi njene vloge pri projektu Lunarne postaje Gateway.



Odprava Artemis II bo imela nalogo v prvi vrsti preveriti zanesljivost kapsule Orion s...

NASA - NASA in Axiom Space sta predstavila prototipno vesoljsko obleko, kakršno bodo astronavti na odpravi Artemis III uporabili na površju Meseca.

Ko naj bi se ameriški astronavti okoli leta 2026 z odpravo Artemis III vrnili na Mesec, jih čaka večji izziv od sprehodov, ki so jih uprizarjali na misijah Apollo. Tokrat bodo namreč pristali na južnem polu, kjer bo hladneje. Obenem bodo morali postoriti tudi več praktičnih reči, kajti to pot se nameravajo Američani na naš naravni satelit vrniti za stalno, zato se bodo morali ljudje na površju gibati bolj udobno in okretno. Temu je namenjen razvoj nove vesoljske obleke AxEMU (Axiom Extravehicular Mobility Unit), ki so jo prvič pokazali v sredo v houstonskem vesoljskem centru. Obleka, ki so jo za Naso razvili in izdelali v zasebni firmi Axiom Space, nudi boljšo zaščito pred mrazom in vročino, pa tudi sevanjem ter nadležnim drobnim peskom kot pretekle tovrstne rešitve. Obenem je primerna tako za moške kot ženske, kajti na odpravi Artemis III...

NASA - V nedeljo zvečer po našem času je vesoljsko plovilo Orion uspešno pristalo v morju ob kalifornijski obali. S tem se je odprava Artemis 1 zaključila s popolnim uspehom.

Ko se je 16. novembra velikanska raketa SLS naposled prvič uspešno pognala v zrak, je bila to zgolj prva etapa v dobrih 25 dneh misije Artemis 1, s katero so NASA in sodelavci preizkušali opremo, ki naj bi v nekaj letih človeka vrnila na Mesec. Drugi najtežji preizkus na spisku je bila vrnitev plovila Orion, saj nista smela zatajiti toplotni ščit in pa sistem padal. Orion je v atmosfero vstopil v nedeljo, približno 20 minut čez šesto popoldan po našem času, pri hitrosti skoraj 40.000 kilometrov na uro. Temperatura na zunanji strani ščita je med padanjem dosegla 2800 stopinj Celzija. Že 20 minut pozneje, ob 18.40, je naprava nadzorovano čofnila v Tihi ocean, blizu kalifornijske obale. Po nekaj urah pregledovanja z razdalje, pri katerem so ugotovili, da kapsula ni utrpela poškodb, jo je na krov vzela ladja USS...

NASA - Množica ameriških vesoljskih inženirjev, strokovnjakov in politikov si je danes zjutraj oddahnila, kajti po več odmevnih odpovedih tik pred zdajci je gigantska raketa SLS, v katero NASA polaga upe za vrnitev človeka na Luno, vendarle uspešno poletela in pričela odpravo Artemis 1. Vesoljska kapsula Orion je tako na poti proti našemu naravnemu satelitu.

Po koncu hladnovojne tekme v poletih na Luno ni bolj kontroverznega vesoljskega projekta od ameriške supertežke nosilne rakete Space Launch System ali SLS. Odkar so leta 2011 pognali njen razvoj, se snovalci pri Nasi in Boeingu otepajo očitkov, da gre za zastarel in drag koncept, ki preveč sloni na klasičnih pristopih iz programa Apollo. Temu je težko oporekati, saj tako raketa sama, kakor tudi kapsula za posadko Orion, močno spominjata na raketo Saturn 5 in kapsulo Apollo - le da imata v droboju tudi veliko tehnologije iz programa raketoplanov Space Shuttle. SLS je pravzaprav prva nova Nasina raketa po štirih desetletjih in sploh...

Slo-Tech - NASA je danes odpovedala prvi preizkusni polet rakete SLS, ker so imeli pri polnjenju rakete z gorivom in pripravo potisnikov več težav, ki jih niso mogli hitro odpraviti. SLS (Space Launch System) bi bil moral poleteti brez posadke na trajektoriji proti Mesecu. NASA ima naslednje okno za izstrelitev sicer že v petek ob 18.48 po slovenskem času, a ga bo uporabila le, če bodo dotlej natančno prepoznali vzrok težave in ga odpravili.

Današnjo izstrelitev so zaustavili ob 13.10 po slovenskem času, kasneje pa so jo odpovedali. Težave je povzročal motor v tretjem potisniku (RS-25), ki ga niso mogli zadosti ohladiti in mu stabilizirati temperature na -253 °C. Težavo s potisnikom so imeli že med zadnjo vajo, zato tokratna odpoved ni popolno presenečenje. Tedaj je šlo za puščanje vodika, kar so odpravili.

Orion in SLS za zdaj ostajata varno na Zemlji, medtem ko inženirji iščejo vzrok za neuspeh. Direktor Bill Nelson je dejal, da NASA ne izstreljuje, dokler ni vse v okviru normalnih...

Slo-Tech - Aprilsko preizkušanje rakete Space Launch System (SLS) so marca prekinili, ko se je tudi tretji poizkus predčasno zaključil zaradi napake. Izvajali so test na ploščadi (wet dress rehearsal), kjer se raketa napolni z gorivom in se celotno zaporedje odštevanje izvede kot pri pravi izstrelitvi, nato pa se ustavi 10 sekund pred izstrelitvijo. Ker rezervoarjev zaradi puščanja niso uspeli v celoti napolniti, so SLS odpeljali nazaj v hangar in začeli popravilo. Sedaj gre znova.

NASA je v ponedeljek zjutraj na izstrelišče na Floridi ponovno pripeljala SLS, kjer bodo lahko nadaljevali preizkuse. Generalko bodo naslednjič izvedli po 19. juniju, dotlej pa bo SLS na ploščadi. Premik so izvedli sedaj, ker je v prvi polovici junija floridsko vreme stabilnejše. Transport iz hangarja do ploščadi namreč traja osem ur, ker se lahko SLS premika le zelo počasi. Kljub temu da so morali SLS po neuspelem poizkusu vrniti v hangar, ves čas ni izgubljen, saj so poleg popravil izvedli še nekaj del, ki so...

Slo-Tech - V petek je na izstrelišče v Kennedyjevo vesoljsko središče na Floridi prispela nov raketa za SLS (Space Launch System), ki bo v prihodnjih mesecih na Mesec ponesla kapsulo brez posadke. Nova raketa za misijo Artemis 1 v okviru istoimenskega vesoljskega programa nadomešča dosedanje rakete Ares. Celotna struktura rakete s stojalom, ki so jo iz hangarja na sedem kilometrov oddaljeno izstrelišče premikali 11 ur, tehta 5000 ton in meri 120 metrov.

V začetku aprila bo sledila vaja, na kateri bodo simulira odštevanje in izstrelitev. To bodo vadili do 9,4 sekunde pred vzletom, ko bi dejansko vključili motorje. To pomeni, da bodo simulira vse, vključno s točenjem goriva. Če bo šlo vse po načrtih, bo junija ali julija Artemis-1 poletel proti Mesecu, seveda brez posadke. SLS ne bo stal na ploščadi vse dotlej, temveč ga bodo aprila prestavili nazaj v hangar. SLS je razvila NASA, a že ima konkurenco, saj Muskov Space-X razvija Starship, ki ga bo možno uporabiti večkrat.

NASA je razvoj SLS...

NASA - V agenciji NASA so se na tiskovni konferenci lotili podrobnejše razlage izzivov pri projektu Artemis, vrnitvi astronavtov na Mesec. Prvič so uradno povedali, da je prvotni rok, leto 2024, nedosegljiv, in predvideni povratek Američanov na naš naravni satelit zamaknili za eno leto.

Med mandatom predsednika Donalda Trumpa so Američani pognali ambiciozen program vrnitve svojih ljudi na Luno, ki so ga poimenovali Artemis. Obrvi je takrat privzdignil predvsem predvideni datum poleta, v letu 2024. To je bilo spričo polžje izgradnje gigantske nosilne rakete SLS in mnogih drugih še čakajočih izzivov, kot je bil razvoj pristajalnika, že tedaj težko dosegljivo. Nato so dodatni zapleti v obliki pandemije novega koronavirusa predvideno časovno okno napravili še bolj neverjetno. Toda agencija NASA se je doslej kljub temu izogibala reorganizaciji urnika - bržkone predvsem z namenom, da od kongresa izposluje kar se da veliko sredstev, od katerih je neposredno odvisna hitrost razvoja potrebnih...

Ars Technica - Nasi je v četrtek v drugem poskusu uspelo motorje rakete SLS, ki je pritrjena na podstavek v bazi Stennis, poganjati poln delovni čas, skoraj petsto sekund. Sedaj lahko stečejo priprave na prvi polet.

Gromozanska raketa SLS (space launch system), najmočnejša v obstoju, je že od samih začetkov močno obremenjena z zamudami in prekoračenimi stroški. Američani so v razvoj pognali med 17 in 20 milijardami dolarjev - odvisno, kam štejemo gradnjo namestitvenih kapacitet - poleteti pa bi morala že sredi preteklega desetletja. To je problem, ker gre za nosilno raketo, na kateri sloni ameriški program vrnitve človeka na Mesec, Artemis. Zato je januarski neuspeh pri statičnem testiranju njenih ogromnih motorjev zelo bolel, saj je v praksi pokopal upe, da bi se astronavti na Luno zares vrnili v letu 2024, kakor je bilo sprva predvideno. Motorji bi morali delovati osem minut, a je že po dobri minuti prišlo do izključitve. Dobra novica pa je pozneje bila, da vendarle ni šlo za resnejšo strojno...

Spaceflight Now - Včeraj so navdušenci nad vesoljsko tehnologijo lahko spremljali kar dva pomembna dogodka. Podjetju Virgin Orbit je v drugo vendarle uspelo poslati raketo LauncherOne v vesolje in tja za nameček vtiriti deset majhnih satelitov. Manj uspešni so bili pri Nasi, kjer se je pomemben statični test motorjev prve stopnje megarakete SLS izjalovil, saj so ga morali po dobri minuti prekiniti zaradi okvare na enem od motorjev, kar utegne bistveno zavreti ameriško vrnitev na Luno.

Virgin Orbit je firma, ki so jo pri rdečem koncernu Richarda Bransona pred štirimi leti oddvojili od Virgin Galactica, da bi se lažje posvetili komercialnemu pošiljanju manjših tovorov v Zemljino krožnico. Medtem ko bolj razvpitemu Galacticu kar ne uspe zaštartati pošiljanja turistov do (približno) Karmanove meje, saj se jim je zadnji test iz lanskega decembra sfižil, pa so v Orbitu bližje izpolnitvi svojega poslanstva. Tudi oni so sicer imeli lanskega maja neljub pripetljaj, ko jim je pri prvi izstrelitvi rakete...

Reuters - Evropska komisarka Margrethe Vestager, pod katere resor sodi tudi varovanje konkurence, je včeraj prejela pismo, pod katero se podpisalo 135 podjetij in 30 združenj iz ZDA, EU in Velike Britanije. V njem Evropsko komisijo (EK) vnovič pozivajo naj ukrepa proti Googlu, ki med rezultati svojega iskanja daje prednost svojim storitvam, denimo tistim za iskanj namestitev, zaposlitve in potovanja. Med podpisniki so tudi podjetja Yelp, Expedia, Trivago, Kelkoo, Stepstone in Foundem, ki so zoper Google na EK že prej sprožila podobne postopke.

Jabolko spora so t. i. Googlovi OneBoxes, torej okvirčki, ki se prikažejo pri vrhu iskalnih rezultatov in ki jih Google običajno izkoristi za promoviranje lastnih dejavnosti. "S tem ekskluzivnim dostopom do Oneboxes Google umetno privablja uporabnike k svojim storitvam in obenem preprečuje, da bi ti obiskali tudi bolj konkurenčne in bolj relevantne ponudnike," je še zapisano v pismu.

Pismo je povezano s sprejemanjem nove evropske zakonodaje, ki naj...

theguardian.com - Slab mesec potem, ko je v javnost prišla namera Evropske komisije, da začasno prepove uporabo samodejne prepoznave obrazov na javnih mestih, je v javnost prišla še povsem nasprotna namera evropskega parlamenta (EP). Na eni od strani njihovega intraneta so namreč novinarji Guardiana in zaposleni odkrili zabeležko razprave, v kateri so razpravljali prav o tem, kako bi vpeljava take tehnologije pomagala pri večji varnosti in boljšem nudenju storitev poslancem.

Zapis, ki je nato bliskovito izginil, je nosil naslov "Umetna inteligenca za boljše storitve," in je poleg prepoznave obrazov govoril tudi o prevajanju s pomočjo umetne inteligence ter nasploh o koristnih posledicah pri delovnih procesih, kategoriziranju zaposlenih in najemanju storitev.

Zapis je bil izbrisan potem, ko se je o njem s pismom najvišjim uradnikom predstavniškega telesa, pozanimala nizozemska liberalna poslanka Sophia In’t Veld. V pismu je vodstvo neposredno vprašala o koristih vpeljave take tehnologije, njeni...

Ars Technica - Švedska pošta se pripravlja na uvedbo alternativna sistema plačevanja poštnine za pisma, ki bo odpravil potrebo po znamkah. Doslej je bilo namreč v poštne nabiralnike mogoče vreči le pisma, ki so imela znamko, v nasprotnem primeru jih je bilo treba oddati na okencu in plačati poštnino tam. Da bi ljudem približali pošiljanje pisem, so uvedli plačilo poštnine prek SMS-sporočil. Kdor želi poslati pismo, pošlje SMS-sporočilo na številko pošte, tako da poštnino poravna kar ob računu za telefon, nazaj pa dobi SMS-odgovor s kodo, ki jo napiše na pismo v dokaz, da je poštnina resnično plačana.

Podoben sistem bo uvedla tudi Danska, ki bo to storila že 1. aprila. Švedi datuma uvedbe nove storitve še niso določili. Anders Åsberg, vodja oddelka za marketing in razvoj v švedskem Posten AB,

The Register -

Po svetovnih e-mail nabiralnikih menda že lep čas kroži pisemce, ki vas opozarja na računalniški hrošč leta 2003, ki naj bi ugonobil naše abake pojutrišnjem. Hrošč naj bi bil odkrit 23. februarja, nastopil pa naj bi zaradi okroglega (khm, khm) datuma v računalniškem zapisu -- 03/03/03. Pismo še pravi, da čas nedelovanja računalniških sistemov ostaja neznan, medtem ko strokovnjaki menijo, da bo zagotovo daljši od 24 ur.

V pismu seveda ni niti drobca resnice, saj nam v bližnji prihodnosti ne grozi nobena časovno tempirana e-bomba. Kljub očitnemu nesmislu pisma, je mnogo ljudi nasedlo. Kako izgleda pismo, si lahko preberete tu. Še novica.