Kot so napovedali pri Roskomnadzoru, bo upočasnitev vplivala na vse uporabnike mobilnih naprav in na približno polovico stacionarnih, v primeru, da se vodstvo Twitterja ne bo odzvalo, pa družbenemu omrežju grozi tudi popolna blokada na ozemlju Rusije. Po dosedanjih anketah naj bi imelo Twitter na svojih telefonih nameščenih zgolj 3 odstotke rusov, na svojih namiznih računalnikih pa približno polovica. Omrežje je po priljubljenosti na šestem mestu, so pa objave na njem pretežno politične in opozicijske narave.
Večina ruskih analitikov, ki področje poznajo, meni, da gre za vnovičen pogrom nad tujimi spletnimi velikani. Prihodnji mesec bodo tako poleg Twitterja svojo obravnavo na sodišču doživeli še Facebook, Google, TikTok in Telegram, vsi zaradi neupoštevanja pozivov ruskih oblasti po izbrisu pozivov k udeležbi na demonstracijah. Duma je decembra na predlog predsednika Putina povišala denarne kazni za velike spletne platforme, ki naj bi dovoljevale napade na ruske medije. Putin sam pa jih je med video nastopom na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu obtožil, da nadzorujejo družbo in omejujejo svobodo govora. Prav zato je z novim letom Roskomnadzoru podelil pravico do blokade takih kršiteljev.
Takoj po Roskomnadzorovi objavi so se zrušile njihove spletne strani, skupaj z njimi pa tudi kremeljska predsedniška spletna stran in spletna stran ruske vlade. Največji domači ponudnik spleta Rostelekom je zanikal, da bi bila dogodka kakorkoli povezana. Kljub temu je dogodek že sprožil dvome ali je Rusija sploh sposobna izpeljati tak način kaznovanja, kot se ga je namenila. Pri tem omenjajo poskus blokade aplikacije za neposredno sporočanje Telegram, potem, ko vodstvo leta 2018 ni želelo predati šifrirnega ključa. Blokada v praksi nikoli ni uspela, lansko leto pa so nato delovanje Telegrama znova dovolili. Spet drugi pa menijo, da je to trenutek, ko bo Kremelj pognal svojo tehnologijo za deep packet inspection, torej filtriranje spleta na podlagi vsebine, ki je del suverenega RuNeta, torej omrežja, ki spletni promet vodi skozi državno kontrolirana vozlišča. Rusija ga je pred leti preizkusila, domnevno uspešno, njegov namen pa je zaščita ruskega spleta pred vmešavanjem tretjih držav.
