BBC - Predlani je najpodjetnejši uporabnik YouTuba zaslužil 20 milijonov evrov. Ni šlo za kakšnega znanega igralca, niti za internetne zvezde podcastov in streamov, temveč za Ryan Kaji. Tedaj je bil Ryan Kaji star sedem let, ukvarja pa se z ocenjevanjem otroških igrač. V primerjavi z letom poprej se mu je zaslužek podvojil. In Ryan ni edini otroški vplivnež (influencer), ki dela oziroma opravlja dejavnost (temu ne moremo reči drugače) na družbenem omrežju. Ker je to področje slabo urejeno, je Francija med prvimi državami strogo omejila delo otroški vplivnežev. Podobno so države po razmahu filma storile tudi v tej industriji.

Zakon, ki so ga sprejeli v torek, se dotika otrok, ki na družbenih omrežjih prebijejo veliko časa, tam delajo in od tega tudi zaslužijo. Zakon uvaja podobno zaščito, kot jo imajo igralci in modeli. Med drugim bodo zaslužki zaklenjeni na posebnem bančnem računu, do katerega bodo lahko dostopili šele po dopolnjenem 16. letu. Podjetja, za katera bi otroški vplivneži...

Slo-Tech - Evropska komisija (EK) je objavila smernice za prenos amandmajev Direktive o avdio-vizualnih medijskih storitvah v nacionalne zakonodaje držav članic. Ključni sta večja zaščita uporabnikov pred sovražnim govorom in škodljivimi vsebinami na družbenih omrežjih, platformah za deljenje videov in tistih z videi na zahtevo ter tudi nekateri novi ukrepi za promocijo evropskih medijskih vsebin.

Amandmaji so bili sprejeti že leta 2018, večinoma zaradi lobiranja evropskih televizijskih in radijskih hiš, ki želijo, da za Facebook, Youtube, Twitter in druge spletne platforme, veljajo enaka pravila, kot jim morajo upoštevati sami. Objavljene smernice to potrjujejo: "spletna podjetja bodo morala zagotoviti, na podoben način kot tradicionalna medijska podjetja, da bodo uporabniki zaščiteni pred sovražnim govorom, mladoletniki pa pred neprimernimi vsebinami," je med drugim zapisano v smernicah EK. Gre za aktivno ukrepanje proti prijavljenim vsebinam, ki prikazujejo nasilje, sovraštvo, terorizem,...

Reuters - Evropska komisija (EK) je objavila smernice za uvajanje tehnologije 5G, v katerih se je dotaknila tudi vloge podjetij, ki veljajo za potencialno tvegana. Čeprav ga ne poimenujejo neposredno, gre seveda za Huawei, zaradi katerega je EU pod pritiskom ZDA, ki od svojh partneric pričakujejo popolno blokado tega kitajskega podjetja pri gradnji 5G infrastrukture. Kljub temu bo na koncu vsaka država članica sama odločala o tem, čigavo opremo bo dovolila na svojem ozemlju, smernice EK pa naj bi zagotavljale, da bodo države svoje varnostne pristope med sabo do neke mere uskladile.

Pred dnevi je svojo strategijo razkrila Velika Britanija, ki je sicer na izhodnih vratih unije, smernice EK pa v določeni meri posnemajo pristop otočanov. Torej, sodelovati smejo vsi ponudniki, vendar bodo za nekatere veljale določene omejitve, denimo pri gradnji kritičnih delov infrastrukture, kot so jedrna omrežja. Komisija članice še poziva, naj okrepijo varnostne elemente, ocenijo tveganja pri posameznih...

Zerohedge - Minuli teden sta se zgodili dve zanimivi stvari.

Generalni sekretar Sveta Evrope [1] je v izjavi za javnost pozval države članice, da postavijo bolj jasna pravila za blokiranje neprimernih spletnih vsebine, in s tem preprečijo njihovo zlorabo za "mejne" primere, ko spletni zapisu komu niso všeč, nimajo pa pristne kvalitete sovražnega govora, spodbujanja k terorizmu, in drugih nesporno nedopustnih tem.

Praktično isti dan je Evropska komisija, na marčevski poziv Sveta EU [2], objavila "Kodeks ravnanja" za večje spletne strani, ki je že usklajen s Facebookom, Twitterjem, Googlom (YouTube) in Microsoftom, ter še nekaterimi večjimi ponudniki družbenih omrežij (tam, kjer lahko uporabniki širijo svoje zapise).

Kodeks priznava "nujo" po "skupnem nastopu" držav članic in ponudnikov družbenih omrežij pri pregonu sovražnega govora, zlasti zapisov s vsebino rasizma, ksenofobije, in promocije ter poveličevanja terorizma. Države naj naredijo svoje pri pregonu kaznivih dejanj s takšno...

Sodbe ECHR - Evropsko sodišče za človekove pravice v Strassbourgu je včeraj precej pričakovano razsodilo, da evropska konvencija o človekovih pravicah oz. njen člen o svobodi izražanja medijem ne zagotavlja imunitete pred odgovornostjo za uporabniške vsebine (komentarje) na njihovih spletnih straneh.

Sodba kot taka dokazuje pomembnost ureditve varnega pristana v Evropski uniji (kot je v Sloveniji implementiran skozi ZEPT), saj pravi, da glede na splošne predpise ponudniki spletnih storitev lahko odgovarjajo za uporabniške vsebine (oz. da ni v nasprotju s pravico do svobode izražanja iz EKČP, če). Kaže tudi, da je za stranke v postopku zelo pomembno na katero sodišče se osredotočijo. Zakaj točno se je Delfi v tem primeru odpravil v Strassbourg...

Slo-Tech - Kot vemo, naša vlada zavoljo grožnje Evropske komisije z 13 tisoč evri dnevne kazni hiti z vnosom ti. Cookie direktive v zakonodajo, konkretno v Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom). Vemo tudi, da je (že večkrat!) želela vso to nujo, ihto in naglico izkoristiti še vnos številnih drugih določil, npr. sistemskega backdoora do retencijske baze za policijo, Sovo in morda še za nekatere zainteresirane upravne organe. Vseh sprememb je pravzaprav toliko, da je zakonodajno-pravna služba parlamenta odločila, da bo namesto preproste novele (ZEKom-D torej) potrebno napisati kar sveži zakon (ZEKom-1).

Zanimivo, niso pa vse predlagane spremembe slabe. Predlog ZEKom-1, ki se pravkar prebija skozi glasovanje na matičnem delovnem telesu (druga faza rednega...