» »

Za kitajske raziskovalce ni vikendov in praznikov, v Skandinaviji bolje

Za kitajske raziskovalce ni vikendov in praznikov, v Skandinaviji bolje

Slo-Tech - Marsikod po svetu so konci tednov, popoldnevi z družino in prijatelji ter brezskrbni prazniki zaradi delovnega ritma relikt preteklosti. Svet zase so tudi znanost in raziskave, kjer zaradi hude dirke za objavami in točkami meja med delom in prostim časom izginja. V ugledni reviji BMJ so objavili rezultate raziskave, v kateri so analizirali skoraj 50.000 oddanih člankov in 76.000 recenzij glede na datum in uro oddaje v reviji The BMJ in BMJ Open. Rezultati kažejo, da je za veliko raziskovalcev delovni čas razpotegnjen na 168 ur na teden, obstojijo pa tudi velike razlike med državami. Največ časa delajo Kitajci, najbolje pa delo in zasebno življenje ločujejo Skandinavci.

Ovrednotiti, kdaj posamezni raziskovalci delajo, je pogosto nemogoče - razen na slovenskih inštitutih, kjer so izjemno navdušeni nad elektronskim beleženjem prisotnosti na delovnem mestu - zato so v pričujoči raziskavi kot indikator vzeli oddajanje člankov in recenzij. To je tudi ena izmed omejitev študij, ki se je zavedajo tudi avtorji. Oddaja članka ali recenzije je zadnji korak, zato je povsem možno, da je bila glavnina dela opravljena med delovnim časom, četudi je bil potem članek oddan pozno zvečer. Druga omejitev so potovanja, saj so morda nekateri avtorji oddali članek, ko so bili v drugem časovnem pasu. V raziskavi tudi niso longitudinalno spremljali posameznih avtorjev niti nimajo razdelitve po spolu in starosti.

V raziskavi so ugotovili, da je delo med vikendi, državnimi prazniki in v poznih večernih urah stalnica. Med vikendi najpogosteje delajo Kitajci, Japonci, Italijani, Španci in Švicarji, najmanj pogosto pa Švedi, Nemci, Danci, Finci in Norvežani. Zvečer in ponoči najpogosteje delajo Kitajci in Japonci. Delež je ostajal od leta 2012 konstanten, torej se delo med vikendi in prazniki ne povečuje, temveč je vsaj od takrat približno konstantno.

Zanimivo je, da je izven delovnega časa oddanih več recenzij kakor člankov. To kaže, da raziskovalcem pogosto zmanjkuje časa za recenzije, ki jih zato opravijo pozneje. Recenzentski sistem v znanosti deluje tako, da morajo avtorji za založnike, ki dostop do revij drago zaračunavajo, brezplačno recenzirati delo svojih kolegov. Vsak članek je lahko objavljen šele, ko ga nekaj drugih strokovnjakov s področja prebere in recenzira. Tako pisanje člankov kakor recenziranje je za založnike neplačano delo. Inštitucije se še vedno večinoma obnašajo, kakor da je recenziranje člankov nebodigatreba, ki ga morajo raziskovalci opraviti, kadar pač utegnejo. K temu pripomore tudi dejstvo, da so recenzije anonimne in da se nikjer ne odraža, da nekdo recenzira članke. Z vidika akademske produktivnosti je recenziranje člankov izguba časa.

Rezultati raziskave so dvotirni. Po eni strani kažejo, da je najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na delo izven delovnega časa, država in ne značaj posameznika. To pomeni, da obstaja kultura prekomernega dela, ki je geografsko pogojena. Druga pomembna ugotovitev pa je, da raziskovalci zelo pogosto delajo izven delovnega časa, torej tudi doma in drugod.

16 komentarjev

otago ::

Rezultati kažejo, da je za veliko raziskovalcev delovni čas razpotegnjen na 168 ur na teden
48 ur na teden, 168 ur na mesec?

carota ::

Zaključek: raziskovalci uživajo v svojem delu in jim ni problem tega početi tudi izven delovnega časa. Tudi Einstein je delal na patentnem uradu in v prostem času razvijal relativnostno teorijo.

WhiteAngel ::

Napisano bo kar držalo, ampak ni omembe vredno. Med delovnim čason se delajo raziskave, meritve, sestanki in pedagoško dejavnost. Zvečer in ned vikendi je čas, da se ukvarjaš s pisanjem in z recenziranjem. Tako to gre. Da imaš pa konstantno vikende zasedene z delom, je pa neumnost. Zato so Kitajci pač Kitajci, zahod pa boljši od njih. Dokler bo odnos do raziskovalca, da je nerazmišljujoč hrček, ki mora ubogati šefa in ne razmišljati, bo tako tudi ostalo.

Mr.B ::

WhiteAngel je izjavil:

Napisano bo kar držalo, ampak ni omembe vredno. Med delovnim čason se delajo raziskave, meritve, sestanki in pedagoško dejavnost. Zvečer in ned vikendi je čas, da se ukvarjaš s pisanjem in z recenziranjem. Tako to gre. Da imaš pa konstantno vikende zasedene z delom, je pa neumnost. Zato so Kitajci pač Kitajci, zahod pa boljši od njih. Dokler bo odnos do raziskovalca, da je nerazmišljujoč hrček, ki mora ubogati šefa in ne razmišljati, bo tako tudi ostalo.

A ti resno mislis da vsi raziskovalci zraven delajo se pedagoske zadeve, potem pa med vikendom pisejo papirje... ko se ti to usuje, no se bos moral potruditi se 1x.
Ignoranca JS, da poskrbi za lastno pokojnino,
je neodgovorna. Ampak sej veste jamrati po toči je...

Jirzy ::

otago je izjavil:

Rezultati kažejo, da je za veliko raziskovalcev delovni čas razpotegnjen na 168 ur na teden
48 ur na teden, 168 ur na mesec?

24*7=168

zee ::

Zato je pomembno, da se vsak nadebudni akademik na začetku svoje kariere in vsake toliko časa vpraša, če je vredno vlagati toliko časa v in izven službe.

Disclaimer: V akademiji sem bil dobrih deset let, pred pol leta sem šel v gospodarstvo in se zdaj samo sprašujem, zakaj nisem zamenjal že prej.
zee
Linux: Be Root, Windows: Re Boot
Giant Amazon and Google Compute Cloud in the Sky.

Nikec3 ::

No pa sej ima vsak prosto izbiro in lahko gre komot delat kam drugam. Meni po magistriranju na kraj pametni ni prišlo, da bi ostal v akademskih/raziskovalnih vodah in po dobrem letu v gospodarstvu že lahko rečem, da sem se pravilno odločil.
@WarpedOne o Elonu Musku:
"ST inteligenca serijskemu izdelovalcu "čudežev" očita pomanjkanje inteligence"

opeter ::

Zdaj sta to tako napisala, kot da se v gospodarstvu ne bi delalo nadur ...
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j

jype ::

zee je izjavil:

Disclaimer: V akademiji sem bil dobrih deset let, pred pol leta sem šel v gospodarstvo in se zdaj samo sprašujem, zakaj nisem zamenjal že prej.
Ker včasih ni vse v denarju.

johanblond ::

opeter je izjavil:

Zdaj sta to tako napisala, kot da se v gospodarstvu ne bi delalo nadur ...


Se delajo, samo so plačane.

kuall ::

Akademsko bluzenje je podobno kot programiranje za potencialne stranke. To lahko delaš vse vikende pa ne boš zajel vseh možnih kombinacij želja potencialnih strank.

Medtem ko se kapitalist skoncentira samo na tisto, kar prinaša denar direktno, torej kar ljudje hočejo ta trenutek, vse ostalo bluzenje, ki žre vikende, pa pusti za budale.

Nikec3 ::

opeter je izjavil:

Zdaj sta to tako napisala, kot da se v gospodarstvu ne bi delalo nadur ...

Oh seveda jih delamo. Za 150% normalne urne postavke seveda.
@WarpedOne o Elonu Musku:
"ST inteligenca serijskemu izdelovalcu "čudežev" očita pomanjkanje inteligence"

tikitoki ::

Delovni Cas 168 ur na teden? Torej 247. K beres take bedarije, se vprasa, ce he raziskava Ali clanek, vreden piskavgaa oreha.

zee ::

opeter je izjavil:

Zdaj sta to tako napisala, kot da se v gospodarstvu ne bi delalo nadur ...


Ne gre se samo za denar. Pač, razmerje med jajcanjem za nek rezultat je izven akademije v mojem primeru bolj ugodno.
zee
Linux: Be Root, Windows: Re Boot
Giant Amazon and Google Compute Cloud in the Sky.

Matthai ::

Ovrednotiti, kdaj posamezni raziskovalci delajo, je pogosto nemogoče - razen na slovenskih inštitutih, kjer so izjemno navdušeni nad elektronskim beleženjem prisotnosti na delovnem mestu -

To je rešitev. Raziskovanje naj se izenači s tekočim trakom. Jutranja, popoldanska in nočna izmena. Pa 15 minut čik pavze. :))
All those moments will be lost in time, like tears in rain...
Time to die.

carota ::

Matthai je izjavil:

Ovrednotiti, kdaj posamezni raziskovalci delajo, je pogosto nemogoče - razen na slovenskih inštitutih, kjer so izjemno navdušeni nad elektronskim beleženjem prisotnosti na delovnem mestu -

To je rešitev. Raziskovanje naj se izenači s tekočim trakom. Jutranja, popoldanska in nočna izmena. Pa 15 minut čik pavze. :))

Očitno jih ne morejo ovrednotiti po rezultatih.


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Kdo bo ustavil Recenzenta 2?

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
152830 (412) McHusch
»

Švedska, ki se pridružuje boju za odprto znanost, odslovila Elsevier (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
757724 (4079) Matthai
»

Nemški raziskovalci bodo danes izgubili dostop do znanstvenih člankov, težave tudi dr (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
6110156 (6983) mojca
»

Elsevier: ne razpečujte oblikovanih člankov

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
196950 (4571) antonija
»

Nova stara prevara v znanosti: samorecenziranje člankov

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
144550 (3099) antonija

Več podobnih tem