Sodišče Evropske unije v Luksemburgu
vir: WikipediaSpor ima korenine v letu 2015, ko je CNIL od Googla zahteval globalen umik določenih spornih povezav, Google pa je te povezave s svojim geoblokiranjem umaknil le za uporabnike v EU. CNIL je zato podjetju izrekel globo v višini 100.000 evrov, Google pa se je branil, da bi tak način izvajanja pravice do pozabe lahko zlorabili nedemokratični režimi za prikrivanje lastnih kršitev človekovih pravic. Zadeva se je sprva preselila pred francosko sodišče, nato pa pred ECJ, ki je te dni razsodilo, v odločbi pa med drugim zapisalo: "Trenutno po evropskem pravu ni mogoče zahtevati, da bi upravljavec spletnega iskalnika, ki na zahtevo podatkovnega subjekta izvede umik povezav, bil dolžan to napraviti v vseh svojih izvedenkah iskalnika."
Predstavniki Googla so v svoji izjavi za javnost poudarili, da že od leta 2014 poskušajo najti pravo ravnovesje med zasebnostjo na eni in pravico do informiranosti na drugi strani.
Da bo razsodba najverjetneje šla v približno tako smer, smo sicer poročali že lani, ko je to v svojem mnenju sodišču priporočil Maciej Szpunar, Generalni pravobranilec Sodišča Evropske unije. Mimogrede, v času objave sodbe do slednje ni bilo mogoče dostopati, saj se je zrušila spletna stran ECJ.
Google je pravico do pozabe začel izvajati spomladi leta 2014, prav na podlagi odločbe ECJ, ki je razsodilo, da so spletni iskalniki dolžni spoštovati evropsko zakonodajo o zaščiti zbirk osebnih podatkov. Odtlej imamo državljani EU pravico od ponudnikov iskalnih pogonov zahtevati, da odstranijo zadetke, ki vsebujejo netočne, nepopolne, nepomembne ali pretirane podatke o posamezniku. Google je odtlej prejel 845.000 takih zahtevkov, ki so se nanašali na 3,3 milijone povezav, ugodili so v približno 45 odstotkih primerov.