McAllister je dejal, da je absolutna prioriteta podjetja poskrbeti, da se prizemljena letala varno vrnejo na nebo. Ob tem se je opravičil tudi potnikom in prevoznikom, ki so jim zaradi prizemljitve letal (te so zahtevale vse pomembnejše države, tudi ZDA, EU, Rusija, Kitajska in Japonska) povzročili motnje. Ni še znano, kdaj bodo boeingi spet poleteli.
Boeing je ob tem tudi priznal, da so napravili napako, ko so vgradili opozorilno lučko za senzor vpadnega kota. Letala imajo namreč lučko, ki pilota opozori, če senzorja vpadnega kota kažeta različna izmerka, a na letalih ni delovala, če niso družbe kupile tudi dodatne varnostne opreme. To je bila napaka, je dodal Boeingov izvršni direktor Dennis Muilenburg. Boein in FAA (Zvezna agencija za letalstvo) sicer poudarjata, da omenjeni opozorilni sistem ni ključen za varnost. Toda MCAS dobiva podatke samo iz enega izmed teh dveh senzorjev in ko se ta pokvari, se tudi MCAS odziva nepredvidljivo. Boeing je sicer že leta 2017 izvedel, da opozorilna lučka ne deluje, a tega do nesreče ni sporočil. To sedaj označujejo kot nedopustno napako in se zanjo opravičujejo.
Popravki za MCAS, ki jih je pripravil Boeing, so sedaj pri FAA in drugih regulatorjih, ki jih morajo preveriti in potrditi. Boeing pričakuje, da bo letala spet poletela še pred koncem leta. Spomnimo, da so ob nesreči najprej poudarjali, da ni razlogov za prizemljitev, kasneje pa so govorili zgolj o nekajtedenski prekinitvi. Do septembra letala zagotovo še ne bodo letela.
Boeing celo razmišlja o preimenovanju nesrečnih letal 737 Max, ker je njihov ugled močno umazan. Finančni direktor Greg Smith je dejal, da so trenutno odprti za vse predloge, odločitve pa še niso sprejeli. Trenutno ne načrtujejo preimenovanje, je pa to ena izmed možnosti. Ni pa to konec letala, saj Boeing že dobiva nova naročila zanje.
