Slo-Tech - Črne luknje že desetletja niso zgolj teoretično koncept, temveč dobro podkrepljeno fizikalno dejstvo. Dovolj veliki skupki mase, ki se zaradi gravitacijskega privlaka sesedejo do tolikšne gostote, da jim niti svetloba ne more uiti (ubežna hitrost je višja od hitrosti svetlobe), se imenujejo črne luknje preprosto zato, ker so tako videti. Od koder ne more niti svetloba, je pač črno.
Včeraj smo dobili prvo fotografijo črne luknje oziroma najbližji približek tega (znanstvena objava). Dogajanja za dogodkovnih horizontom, torej za mejo, od koder niti svetloba ne more pobegniti, seveda ne moremo fotografirati. Lahko pa fotografiramo dogajanje v okolici, ki je prav tako spektakularno. Nekatere črne luknje so bolj umirjene, zlasti velike pa so pogosto divje pošasti, ki nebrzdano srkajo vase okoliško snov. Ta se zaradi tega vrtinči in segreva, hkrati pa tudi oddaja precej svetlobe. To lahko posnamemo, rezultati pa so še posebej zanimivi, ker je v okolici črnih lukenj zaradi gravitacije prostor-čas popačen. Svetloba se giblje po močno ukrivljenih tirnicah, tako da lahko pokukamo celo za črno luknjo. Ko govorimo o fotografijah črnih lukenj imajo ljudje večinoma v mislih fantastične posnetke, ki smo jih gledali v filmi Medzvezdje. Ti v resnici niso daleč od resničnosti, saj je pri produkciji sodelovalo veliko fizikov, ki so projektu posvetili ogromno računskih ur. Realni posnetke črnih lukenj pa so seveda bistveno manj ostri.
Kolaboracija Event Horizon Telescope je dve črni luknji posnela že leta 2017, a so do danes obdelovali podatke. Gre za črni luknji v središču Rimske ceste (ta nam je najbližja, a je sorazmerno majhna, saj ima maso 4,1 milijona Sončevih mas) in v galaksiji M87. Slednja je bistveno dlje, a tehta nekaj milijard Sončevih mas. To pomeni, da sta oba posnetka približno enako dobra. Ker sta črni luknji z Zemlje videti zelo majhni - zgolj nekaj kotnih mikrosekund - potrebujemo velikanske teleskope. Ker ne moremo izdelati teleskopa v velikosti Zemlje, ga lahko simuliramo. V kolaboraciji so sodelovali različni teleskopi iz Evrope, Severne in Južne Amerike ter Antarktike, ki so istočasno snemali nebo. Rezultat so bili petabajti podatkov (teleskopi so snemali s 16 Gb/s), ki jih sploh niso mogli pretočiti prek interneta, temveč so jih shranili na diske in fizično poslali v superračunalnik v Bonnu v Nemčiji. Tam so rezultate obdelovali dve leti, sedaj pa je pred nami rezultat. To sta prvi fotografiji črnih lukenj.
Na fotografiji, ki je torej izračunana iz kopice podatkov, od koder je odstranjen šum, vidimo akrecijski disk. To je kopica snovi, ki kroži okrog črne luknje in jo ta počasi požira. Razdalja od središča črne luknje do dogodkovnega horizonta se imenuje Schwarzschildov polmer in predstavlja mejo med zunanjosti in črno luknjo. Kar je za to mejo, ne more nikoli več uiti. Vsaka črna luknja pa ima tudi najbližjo stabilno orbito, ki je za nevrteče črne luknje trikrat dlje kot Schwarzschildov polmer, sicer pa lahko tudi bliže. Svetloba, ker nima mase, lahko kroži bliže, in sicer na razdalji 1,5-kratnika Schwarzschildovega polmera. Če bi bili tam, bi se zaradi ukrivljene poti svetlobe videli v hrbet! Ker pa je to nestabilna orbita, ta svetloba prej ali slej pobegne ali pade v črno luknjo. Tisto, ki pobegne, lahko vidimo.
V resnici torej vidimo senco, ki je približno 2,6-krat večjega polmera od Schwarzschildovega polmera. Svetloba, ki prihaja pravokotno na akrecijski disk, se namreč tako ukrivi, da se približa na manj kot 1,5-kratnik, zato se ne vrne. Senca, ki jo vidimo, ima torej premer 2,6-kratnik Schwarzschildovega polmera in ustreza celotni površini črne luknje (z več ponovitvami). Če ne bi bila črna, bi videli tudi njen zadnji del, Ker črne luknje ukrivljajo prostor-čas, vidimo zelo popačeno sliko tudi okoliške snovi. To je v resnici dobrodošlo, saj vidimo tudi zadnjo stran akrecijskega diska. Svetloba, ki izhaja na zadnji strani in je usmerjena proč od nas, se namreč zaradi gravitacije ukrivi in na koncu potuje proti našim teleskopom. Rezultat je fotografija, na kateri je del akrecijskega diska svetlejši, ker se tisti del giblje proti nam, del pa temnejši.
Dovolj veliki skupki mase, ki se zaradi gravitacijskega privlaka sesedejo do tolikšne gostote, da jim niti svetloba ne more uiti (ubežna hitrost je višja od hitrosti svetlobe)
"Ubéžna hitróst (tudi drúga kózmična hitróst) je v fiziki za dano gravitacijsko polje najmanjša hitrost, ki jo telo potrebuje, da se brez pogona neskončno oddalji od vira gravitacijskega polja, oziroma da ne pade nazaj"
Hmm, kaj pa če ima telo pogon?
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Razdalja od središča črne luknje do dogodkovnega horizonta se imenuje Schwarzschildov polmer in predstavlja mejo med zunanjosti in črno luknjo. Kar je za to mejo, ne more nikoli več uiti.
Ne drži. Stephen Hawking je pokazal, da črna luknja izgublja maso, manjša kot je, hitreje jo izgublja. Masivne črne luknje, kot tile opisani, zaenkrat še pridobivajo več mase, kot jo izgubljajo, ampak v prihodnosti jim pa ne kaže preveč dobro - izhlapele bojo. Če ima Hawking prav. Potem ko bodo šle vse v dim, bo ostal pa samo še Chuck Norris.
Dovolj veliki skupki mase, ki se zaradi gravitacijskega privlaka sesedejo do tolikšne gostote, da jim niti svetloba ne more uiti (ubežna hitrost je višja od hitrosti svetlobe)
"Ubéžna hitróst (tudi drúga kózmična hitróst) je v fiziki za dano gravitacijsko polje najmanjša hitrost, ki jo telo potrebuje, da se brez pogona neskončno oddalji od vira gravitacijskega polja, oziroma da ne pade nazaj"
Hmm, kaj pa če ima telo pogon?
Ce ima telo pogon je pomembno samo to, da ima dovolj goriva, s kaksno hitrostjo pa pobegne od gravitacijskega privlaka drugega telesa pa v tem primeru ni vec tako zelo pomembno. Ubezna hitrost je misljena bolj v stilu: 'k enkrat dosezes ubezno hitrost, lahk ugasnes pogon, pa bos pobegnil stran od telesa, ki te privlaci'.
Razdalja od središča črne luknje do dogodkovnega horizonta se imenuje Schwarzschildov polmer in predstavlja mejo med zunanjosti in črno luknjo. Kar je za to mejo, ne more nikoli več uiti.
Ne drži. Stephen Hawking je pokazal, da črna luknja izgublja maso, manjša kot je, hitreje jo izgublja. Masivne črne luknje, kot tile opisani, zaenkrat še pridobivajo več mase, kot jo izgubljajo, ampak v prihodnosti jim pa ne kaže preveč dobro - izhlapele bojo. Če ima Hawking prav. Potem ko bodo šle vse v dim, bo ostal pa samo še Chuck Norris.
Zgornja trditev se vedno drzi. Kar pade za event horizon ne uide vec. Hawkingova radiacija nastane zaradi nenehnih kvantnih sprememb v vesolju. Na kvantnem nivoju se delci in anti delci neprenehoma ustvarjajo in anihilirajo med seboj. Ko se na robu crne luknje ustvari en tak par delca in anti delca se v neakterih primerih ta dva delca ne unicita, ker je en delec padel nazaj v crno luknjo.
Informacija, ki pade v crno luknjo je unicena. Tisto kar seva crna luknja je precej dober random. :)
Dovolj veliki skupki mase, ki se zaradi gravitacijskega privlaka sesedejo do tolikšne gostote, da jim niti svetloba ne more uiti (ubežna hitrost je višja od hitrosti svetlobe)
"Ubéžna hitróst (tudi drúga kózmična hitróst) je v fiziki za dano gravitacijsko polje najmanjša hitrost, ki jo telo potrebuje, da se brez pogona neskončno oddalji od vira gravitacijskega polja, oziroma da ne pade nazaj"
Hmm, kaj pa če ima telo pogon?
Ce ima telo pogon je pomembno samo to, da ima dovolj goriva, s kaksno hitrostjo pa pobegne od gravitacijskega privlaka drugega telesa pa v tem primeru ni vec tako zelo pomembno. Ubezna hitrost je misljena bolj v stilu: 'k enkrat dosezes ubezno hitrost, lahk ugasnes pogon, pa bos pobegnil stran od telesa, ki te privlaci'.
Ja, saj. Članek pravi, da nič ne more uiti. Ti pa, da lahko.
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Dovolj veliki skupki mase, ki se zaradi gravitacijskega privlaka sesedejo do tolikšne gostote, da jim niti svetloba ne more uiti (ubežna hitrost je višja od hitrosti svetlobe)
"Ubéžna hitróst (tudi drúga kózmična hitróst) je v fiziki za dano gravitacijsko polje najmanjša hitrost, ki jo telo potrebuje, da se brez pogona neskončno oddalji od vira gravitacijskega polja, oziroma da ne pade nazaj"
Hmm, kaj pa če ima telo pogon?
Ce ima telo pogon je pomembno samo to, da ima dovolj goriva, s kaksno hitrostjo pa pobegne od gravitacijskega privlaka drugega telesa pa v tem primeru ni vec tako zelo pomembno. Ubezna hitrost je misljena bolj v stilu: 'k enkrat dosezes ubezno hitrost, lahk ugasnes pogon, pa bos pobegnil stran od telesa, ki te privlaci'.
Ja, saj. Članek pravi, da nič ne more uiti. Ti pa, da lahko.
To je že Thomas izpostavljal, ko je še bil aktiven na tem forumu in je bila Znanost in tehnologija še na nivoju. In se vsakič spomnim, ko se govori kako nič ne more uiti črni luknji.
Hm, nekaj se bezno tudi jaz spomnim, ja. Samo se ne spomnim vec tocno za kaj je slo. Ko enkrat prides cez dogodkovni horizont ne vem, ce imas se kaj moznosti. Pri manjsih crnih luknjah te ze prej raztrga. Ce je pa crna luknja ogromna pa lahko prides cez horizont bolj ali manj cel. Kako pa potem ven? Hm, ne vem. Tam cez se vse obrne proti singularnosti. Cas in prostor se ustavita in prakticno prenehata obstajati. Ne vem a tam sploh se obstaja koncept gor/dol stran/blizje.
To je že Thomas izpostavljal, ko je še bil aktiven na tem forumu in je bila Znanost in tehnologija še na nivoju. In se vsakič spomnim, ko se govori kako nič ne more uiti črni luknji.
Ne drži. Stephen Hawking je pokazal, da črna luknja izgublja maso, manjša kot je, hitreje jo izgublja. Masivne črne luknje, kot tile opisani, zaenkrat še pridobivajo več mase, kot jo izgubljajo, ampak v prihodnosti jim pa ne kaže preveč dobro - izhlapele bojo. Če ima Hawking prav. Potem ko bodo šle vse v dim, bo ostal pa samo še Chuck Norris.
Črne luknje ne izhlapevajo. Chuck Norris jih kadi, dima pa si luknja ne upa pritegniti nazaj.
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
Hawking radiation - tega ne moremo snemati? Snov ali energija se iz ČL vrača nazaj (to je Hawking radiation). Tehnikalij pa ne poznam.
Saj sem zgoraj napisal, ce bos ti padel v crno luknjo, si zgubljen. Preden se bos izseval bo minilo toliko casa, da lahk mirno recemo, da se ne bos vrnil. Pa tudi, k se bos vrnil bos tko random, da lahk komot recemo, da se nisi vrnil. :)
It did not win "Best New Paper" from the University of Liege in Belgium; it won "Best New Paper" in one of ten sections at a conference that was about - well, the buzzword density was so high that it's not clear what the conference was about, other than that it wasn't about physical science - that happened to be held at the University of Liege.
No ja ... Slika je res huda - še nikoli take. Generirana je iz "telemetričnih" podatkov. Algoritem za vizuelni prikaz teh podatkov ima zanimivo zgodovino.
V mainstream astronomiji se glede na pojavljanje raznoraznih struj v znanosti in malo manj znanosti zadnje čase čudežno kar vrstijo "zanimiva" odkritja, da bi prepričali sleherneže. Tokrat čudežno kmalu potem, ko se je pojavila struja, ki malo manj verjame v temno snov in temno energijo in se bolj nagiba k temu, da gravitacija deluje različno.
Celo Michio Kaku, ki je mainstream pojava, v svojem govoru lepo pove, kako dobro razumemo vesolje (oz. kako zelo daleč smo od tega).
Samo nekaj primerov malo manj mainstream mišljenj Lee Smolin, Bill Gaede, Stephen Crothers
It did not win "Best New Paper" from the University of Liege in Belgium; it won "Best New Paper" in one of ten sections at a conference that was about - well, the buzzword density was so high that it's not clear what the conference was about, other than that it wasn't about physical science - that happened to be held at the University of Liege.
ne vem zakaj mi to citiras, saj vem, sem napisal na belgijski univerzi in ne od belgijske univerze. Dobil je mednarodno nagrado, ne pa eno lokalno
in one of ten sections at a conference that was about - well, the buzzword density was so high that it's not clear what the conference was about, other than that it wasn't about physical science
To je že Thomas izpostavljal, ko je še bil aktiven na tem forumu in je bila Znanost in tehnologija še na nivoju. In se vsakič spomnim, ko se govori kako nič ne more uiti črni luknji.
Kul, hvala za link. Sam sem poguglal še tega https://slo-tech.com/forum/t382036/0, kjer je tudi precej zanimiva debata na to fascinantno temo :). V spominu mi je ostala lestev, ki je tudi pomagala pri guglanju..
Pač klasična Thomasova, ki ti da misliti tudi glede problemov, ki jih večina znanstvene srenje smatra za absolutno rešene :).
Dovolj veliki skupki mase, ki se zaradi gravitacijskega privlaka sesedejo do tolikšne gostote, da jim niti svetloba ne more uiti (ubežna hitrost je višja od hitrosti svetlobe)
"Ubéžna hitróst (tudi drúga kózmična hitróst) je v fiziki za dano gravitacijsko polje najmanjša hitrost, ki jo telo potrebuje, da se brez pogona neskončno oddalji od vira gravitacijskega polja, oziroma da ne pade nazaj"
Iz črne luknje more priti res nič... če je ubežna hitrost na dogodkovnem horizontu enaka svetlobni hitrosti, to ne pomeni, kot po klasični Newtonovi predstavi, da bi potem morda lahko uporabili pogon ali lestev ali kaj podobnega, kot naredimo recimo z raketami, ki jih seveda ne mečemo v zrak s površja z ubežno hitrostjo. V splošni teoriji relativnosti ubežna hitrost, ki je enaka svetlobni, pomeni, da nič, kar se giblje s svetlobno hitrostjo ali manj, dogodkovnega horizonta ne more zapustiti... niti malo. Oziroma še drugače... da lahko nekaj sploh zapusti dogodkovni horizont mora potovati s hitrostjo višjo od svetlobne, ni pa možno narediti samo malega premika z uporabo pogona oz. lestve. Po klasićni predstavi bi morda lahko rekli tudi, da če svetloba ne more zapustiti horizonta, potem ga ne more nič, ker je svetloba pojav, ki sam sebe "poganja" skozi prazen prostor, kot EM valovanje. Če bi lahko pobegnilo karkoli, potem bi lahko pobegnil tudi EM val, ki bi v trenutku, ko zapusti horizont, začne potem propagirati samega sebe skozi prazen prostor. To bi "ustrezalo" raketi, ki bi jo z dogodkovnega horizonta izstrelili s svetlobno hitrostjo in bi imela še pogon, ki bi ji zagotavljal svetlobno hitrost vsak trenutek potovanja... no niti taka raketa ne bi prišla iz črne luknje.
Na linku zgoraj je lepo razloženo, kaj se zgodi. Prostor se tako ukrivi, da se vse možne poti (ali smeri) gibanja, končajo v singularnosti. To ni več stvar hitrosti in pogonov ampak geometrije prostora-časa znotraj horizonta, kjer pot ven sploh ne obstaja več, ne glede na to, kakšno smer in hitrost gibanja izberemo. Tudi, če telo miruje, bo slej ko prej končalo v singularnosti, ker je ta "oddaljena" samo še v času... tako nekako kot je samo vprašanje časa, kdaj bom umrl, ne glede na to, v katero smer in kako hitro se gibljem.... to dvoje sploh ni (več) povezano.
Podobno sem tudi jaz razmisljal, ja. A sploh se obstaja prostor, kot ga poznamo za EH ali ne.
Glede na to, da čas v bližini večjih mas teče počasneje, se čas za EH ustavi ali pa vsaj toliko upočasni, da se skoraj ustavi. Stanje v veliki črni luknji je zato najbrž podobno tistemu "pred" velikim pokom. Poleg tega je tudi ukrivljenost prostora za EH enormna. Ko bodo črne luknje požrle vso materijo vesolja in se na koncu požrle še med seboj, bomo spet "na začetku".
To se ne bo nikoli zgodilo. To bi bila opcija samo, ce bi se vesolje zacelo krciti. Sedanja opazovanja pravijo, da se ne bo. Na koncu bodo v vesolju ostale crne pritlikavke in crne luknje. Slednje se bodo pocasi izsevale in vesolje bo polno elektronov, leptonov in fotonov.Crne pritlikavke bodo pa ostale stabilne se nekaj casa, odvisno od tega kako stabilni so protoni.
glede na zgoraj: če zignoriramo potek časa za opazovalca (oz. za različne opazovalce), ker kolikor razumem boš proti ČL le pospeševal ane? je seveda jasno, da se jaz (oz. snov) ne vrne v navadno vesolje iz ČL. Že zaradi časa in zaradi same gravitacije.
A črna luknja naj bi nazaj oddajala energijo: hawking radiation in na ta način nazaj vrne "snov". Jaz bi se torej vrnil preko tega.
Zgoraj je nekdo pisal o nekih kvantnih fluktuacijah na event horizon - očitno fant ve več - daj prilimaj kak poljudni link, razen wikipedia ali napiši kaj to pomeni. Jaz sem to razume točno tako, kot da vsaka ČL "izhlapi"
Iz tega (im količine mase in dark matter) sklepam, da ČL ne bodo požrle vsega - niti ne morejo, ker se sama strukturs prostor-ćasa širi hitreje od svetlobne hitrosti - kar pomeni, da sploh ne more pasti vanjo (masa pač mora slediti max svetlobni hitrosti)
Ja, vsaka crna luknja se prej ali slej izseva. Kako?
Po domace povedano, bolj kot zoomiras podrobnosti v vesolju bolj je razburkano. Ce pogledas rezilo britvice, se ti zdi, da je popolnoma ravno in ostro. Ce ga pogledas pod mikroskopom bo pa zgledalo kr nazobcano in ne-ravno. Enako je z vesoljem. Ko enkrat vesolje priblizas na kvantno raven, vidis, da ni nic kaj mirno in prazno. Zaradi nacela nedolocnosti se vedno znova ustvarjajo novi delci in anti delci, ki se med sabo anihilirajo. Tisti, ki pari, ki so dovolj blizu EH se lahko locijo, ker enega izmed delcev potegne za EH. Drugi odleti proc od crne luknje, crna luknja pa placa 'energetski davek'.
To je ena izmed teorij. Ni pa edina. Nekaj vec pa spodaj.
Emmm, gravitacija lahko uide iz črne lukje. Očitno.
Ali tudi gravitacijski valovi uidejo iz dogodkovnega horizonta, potem ko se dve singularnosti vrtita druga okoli druge? V tem primeru bi tudi informacija zapuščala dogodkovni horizont.
Telesa ne oddajajo gravitacije ampak jo povzrocajo. Telo ukrivi prostor/cas zato ker tam je. Ce pa dve telesi trcita pa to ustvari gravitacijske valove zaradi spremembe v casu in prostoru in se ta sprememba potem propagira kot en val v prostoru.
Emmm, gravitacija lahko uide iz črne lukje. Očitno.
Ali tudi gravitacijski valovi uidejo iz dogodkovnega horizonta, potem ko se dve singularnosti vrtita druga okoli druge? V tem primeru bi tudi informacija zapuščala dogodkovni horizont.
Ne. Oziroma 99% ne. Sem ravno o tem bral, ampak zdaj ne najdem linka.
V glavnem, nič ne gre ven izza dogodkovnega horizonta. Pika. ;-)
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Telesa ne oddajajo gravitacije ampak jo povzrocajo. Telo ukrivi prostor/cas zato ker tam je. Ce pa dve telesi trcita pa to ustvari gravitacijske valove zaradi spremembe v casu in prostoru in se ta sprememba potem propagira kot en val v prostoru.
Ja no, oddajajo ali povzročajo. To je zdej neka terminologija. Sej vem, da je gravitacija malo drugačna kot duge sile, vendar vseeno. Stavki kot so NIČ ne more uiti iz črne luknje so zelo splošni.
Vredu, ampak nisi odgovoril na vprašanje ali lahko gravitacijski valovi nesejo informacijo iz dogodkovnega horizonta ali ne?
Iz firbca: do kakega zaključka pa je prišel Thomas?
Ne bi vedel!
Lahko pa nekoliko špekuliram in ugibam!
Thomas je prišel do zaključka, da z nekimi, - bom uporabil primerno besedo: PRIMERKI, ki ne razumejo niti Newtnovih zakonov; o črnih luknjah in relativnostnih teorijah nima smisla debatirati!
Povsem DEPRESIVNO in čista izguba časa!
Noben človek ni otok, popolnoma sam zase; smrt slehernega človeka vzame
del mene, ker pripadam človeški vrsti; in zato nikdar ne pošiljaj poizvedovat,
komu zvoni; zvoni tebi.
Da se, z rahlo zakasnitvijo še jaz vključim v tole temo ob tem zgodovinskam dogodku!
Sem malo premišljeval, kaj bi napisal, kaj po/komentiral, .... no zdaj sem se nekako odločil, glade na splošno dejansko stanje tega ST foruma in njegovih uporabnikov in sodelujočih da zastavim vprašanje!
VPRAŠANJE!:
Kaj se zgodi s telesom, (ali npr. z delcem; glede na to, da se tukaj zbirajo sami potencialni poznavalci kvantne fizike in teorije relativnosti ), ki potuje s (poljubno) konstantno hitrostjo (po vesolju), na njega pa deluje (neka) sila F (ki je (morda povsem!) gravitacijska, pri tem pa ne spremeni svoje hitrosti!??
(ČE Hitrost ostaja (še naprej!) konstantna!?
Noben človek ni otok, popolnoma sam zase; smrt slehernega človeka vzame
del mene, ker pripadam človeški vrsti; in zato nikdar ne pošiljaj poizvedovat,
komu zvoni; zvoni tebi.
Ce na neko telo deluje neka sila potem ne more ostati pri temu, da ne spremeni hitrosti. Vedno jo mora spremeniti, ker ce je ne spremeni potem nanj ne deluje nobena sila. Foton ni telo, je delec, ki nima stacionarne mase in vedno potuje z najvisjo mozno hitrostjo.
Gravitacijska sila pa ni sila v pravem pomenu besede. Gravitacija je motnja/ukrivljenost v casu in prostoru.
Ce na neko telo deluje neka sila potem ne more ostati pri temu, da ne spremeni hitrosti. Vedno jo mora spremeniti, ker ce je ne spremeni potem nanj ne deluje nobena sila. Foton ni telo, je delec, ki nima stacionarne mase in vedno potuje z najvisjo mozno hitrostjo.
Gravitacijska sila pa ni sila v pravem pomenu besede. Gravitacija je motnja/ukrivljenost v casu in prostoru.
Ima še kakšen kakšno DRUGO Mnenje, razlago ali videnje zadeve!??
Le kam poniknejo vsi ti naši Butalski matematiki in fiziki, ko se je potrebno udejstvovati na forumu in razmišljat!??
Noben človek ni otok, popolnoma sam zase; smrt slehernega človeka vzame
del mene, ker pripadam človeški vrsti; in zato nikdar ne pošiljaj poizvedovat,
komu zvoni; zvoni tebi.
Kot ti je BigWhale povedal - če je sila, je tudi sprememba hitrosti. Govora je o vektorski hitrosti. Sateliti lahko krožijo okoli Zemlje tudi s konstantno (obodno) hitrostjo, smer hitrosti pa se jim vendarle spreminja. Kroženje za osnovno šolo
Imam občutek, da si želel vprašati nekaj drugege (bolj specifičnega)?
da zastavim vprašanje!